Vsak dan ji prebrskam sobo
Ker se mi zdi da kadi, kar je zame nesprejemljivo, ji večkrat preiščem sobo. Cigaret sicer res nisem našla, sem pa njen dnevnik. Ugotavljam da hčerke sploh ne poznam. Moja zlata pridna deklica si daje duška, ko mislimo, da prespi pri prijateljice v resnici se predaja nočnemu življenju, menjava moške, kadi travo in posega po alkoholu. Opisuje da je poizkusila tudi že ekstasy in da bi ga z veseljem še kdaj. Najraje bi jo zaklenila v sobo in je nikoli več izpustila. Nisem je tako vzgajala in nočem niti, da mi kdo reče da je to pač najstništvo. Očitam si, da sem kot mama zatajila, a ko pogledam po drugi sem se res trudila, vse kar sem lahko sem dala od sebe, zato se sprašujem kje je šlo narobe. Hčerke nisem vzgajala, da bo delikventka. Nekakaj pa je tudi res in to me ohranja še pri upanju, da ni še vse zavoženo, še vedno med najboljšimi dijaki na šoli, ima plan biti zlata maturantka, pri šoli ne popušča, ambicije ostajajo enake. Ne bi rada, da ve, da ji stikam po sobi a rada bi, da ve da vem da mi laže, da vem da ima skrivno življenje. Res bi si želela, da imava zaupnejši odnos, ne vem in očitno niti ne znam do tega priti. Skrbi me, da bi se med nama naredil porevelik prepad in poti nazaj ne bi bilo. Odprta sem za vse dobronamerne namige kako naj s hčerko izplavava iz tega šmorna in spet vzpostaviva en lep zaupljiv odnos.
Ne sprejemas je take, kot je, zato ti ne zaupa!
Zahtevas od nje, da izpolni tvoje sanje!
Ona se drzi nekih tbojih ambicij, da ima ljubi mir pred teboj. Da se zlufta, spuca ventile in sprosti, zivi pa skrivno zivljenje.
Imam tri otroke, meje so imeli vedno minimalne, vedelo se je kaj je nevarno in to so bile edine omejitve. Ce so bili pri 15ih zreli za samostojno potovanje v EU drzavo v eno vecje mesto, so sli, ne glede na leta, torej nikdar starosti primerno, ampak zrelosti.
Glede drog sva jih tudi poducila kaj in kako, trave nimam za neko drogo, je pa le nelegalna in tudi okoli tega smo se zmenili kaj in kako. Vsi trije so poskusili travo, a jih ni drzalo, alkohol so prvic poskusili okoli polnoletnosti, vsak od njih se ga je 1x orng ulil, parkrat malo, potem pa kako pivo ali dve za gust, vec ne, skratka ni jim vec zanimivo.
S prepovedovanjem grehov velikokrat naredis vec skode kot koristi. Otroke je treba nauciti, da gresijo po pameti!
Med vama s hčerko ni prepad ampak marianski jarek. Zasleduješ jo kot svojo lastnino. Kako ji boš pojasnila od kje veš vse to? Ko bo izvedela, da bereš njen dnevnik, bo to samo potrdilo to kar sama že dolgo. Itak pa, saj takim staršem kot si ti je itak važen samo uspeh v šoli, kaj se sploh sekiraš? Važno, da ima same petke, normalni medčloveški odnosi, ki ne vključujejo vohunjenja, nadzora in lastninjenja so prostranskega pomena. Pogovarjaj se z njenimi spričevali.
Najprej res pridobi nazaj zaupanje tako, da nehaš stikat po njenih stvareh in iskati cigaret, brati dnevnika in podobno. Če ji misliš zaupati, potem ji zaupaj in se z njo pogovarjaj. Saj veš, da najstnikom ni lahko v glavi? Koliko se jim dogaja! Vsi tisti hormoni!
Kaj pa če je dnevnik fejk, ker ve, da ji stikaš po sobi?
Pa tudi res je, najstništvo je pač najstništvo. Lahko se še tako trudiš z vsem, pa ni nujno, da bo ostala pridna punčka, ki ne bo nikoli poskusila alkohola, cigaret, droge, seksa.
Si morda pomislila, da je to samo upor proti pridni punčki, ki jo mora igrati zaradi tebe?! Ker če ti pričakuješ od nje samo to, da bo perfektna, potem nekje morda mora izpustiti ventile, da se ji ne zmeša. Pač ni tista idealna pridna odličnjakinja, temveč bitje s svojimi izkušnjami, potrebami, željami, tudi raziskovanjem.
Stara sem 45 let in vse to in še kaj hujšega smo počele s kolegicami že 30 let nazaj, s tem, da je naše zlato pravilo je bilo “nikoli ne puščaj za sabo pisnih sledi”.
Ena je celo pisala “lažni” dnevnik, da ga njena mati brala in bila cela rada zraven kako super hči ima hahahahahaha.
No sedaj smo pri 45 vse uni ali višje izobražene, službe, mož, otroci, hiše, pes, maček, želva, papiga itd itn.
Moja mati se še sedaj misli, da sem pri 27 šla nedolžna iz njene hiše v stanovanje skupaj z mojim sedanjim možem hahahaha (nedolžnost sem izgubila pri 15 in to na domačem kavču, ko je mati za hip skočila na obisk k teti v 2km oddaljeno sosednjo vas 😀 ).
Z možem vsake toliko prižgeva kakšnega na terasi, ko so otroci pospravljeni kje na varnem na počitnicah, taborih ipd.
Hči je dokaj običajna najstnica z iskanjem same sebe zaradi občutka, da ji mati striže peruti. Še dobro, da ne ve, kako zelo je zavožena njena mati, da ji brska po zaupnih stvareh. In povrhu še tu gor išče nasvet. Falila si konkretno. Tudi pri vzgoji. In mene bi bilo sram, da bi imela tako slab odnos z odraščujočim sinom, da se mi ne bi upal ali želel zaupati.
Slabo zaupanje, 07.04.2022 ob 12:55
Ker se mi zdi da kadi, kar je zame nesprejemljivo, ji večkrat preiščem sobo. Cigaret sicer res nisem našla, sem pa njen dnevnik. Ugotavljam da hčerke sploh ne poznam. Moja zlata pridna deklica si daje duška, ko mislimo, da prespi pri prijateljice v resnici se predaja nočnemu življenju, menjava moške, kadi travo in posega po alkoholu. Opisuje da je poizkusila tudi že ekstasy in da bi ga z veseljem še kdaj. Najraje bi jo zaklenila v sobo in je nikoli več izpustila. Nisem je tako vzgajala in nočem niti, da mi kdo reče da je to pač najstništvo. Očitam si, da sem kot mama zatajila, a ko pogledam po drugi sem se res trudila, vse kar sem lahko sem dala od sebe, zato se sprašujem kje je šlo narobe. Hčerke nisem vzgajala, da bo delikventka. Nekakaj pa je tudi res in to me ohranja še pri upanju, da ni še vse zavoženo, še vedno med najboljšimi dijaki na šoli, ima plan biti zlata maturantka, pri šoli ne popušča, ambicije ostajajo enake. Ne bi rada, da ve, da ji stikam po sobi a rada bi, da ve da vem da mi laže, da vem da ima skrivno življenje. Res bi si želela, da imava zaupnejši odnos, ne vem in očitno niti ne znam do tega priti. Skrbi me, da bi se med nama naredil porevelik prepad in poti nazaj ne bi bilo. Odprta sem za vse dobronamerne namige kako naj s hčerko izplavava iz tega šmorna in spet vzpostaviva en lep zaupljiv odnos.
KO pride dam ji rec
Oz nared z nosom voh voha omg a jz cike voham.
Naprej pa ze ves.
In zakaj se vam zdi, da jo “morate” imeti pod kontrolo. Hči je, glede na vaše besede, zelo pridna, v šoli ima lepe ocene, za mamo pa hujšo osebo kot so bili gestapovci v Dachau-u. Ali pa se v ozadju skriva druga zgodba in vaše rane mladosti, da imate sedaj takšno “kontrolo” nad svojo hčerko. No ja, slej ko prej bo pogruntala, kaj delate. Me zanima, a boste botem še enkrat iskali pomoč tule, kako nevzgojeno hči imate, ali pa boste (zadnji čas) začeli razčiščevati pri sebi 🤔
Stikanje po dnevniku je zelo grdo. To je zelo osebna stvar. Poglej, ce izpustim droge sva si s tvojo hcerko zelo podobni. Tudi jaz teh stvari nisem zaupala starsem nikoli, ker so mi to vedno prepovedovali in grozili kaj bo ce bos… Bodi pa vseeno pozorna. Tudi moja prijateljica je bila odlicnjakinja, pa je kadila travo in zacela z drogo. No njeno zivljenje se je po tem kmalu porusilo. Pojdita same na kaksen izlet in se pogovarjajta. Daj ji vedeti da ji zaupas in da lahko ona tebi zaupa. Srecno.
Bodite previdni, nikoli ne veste, kaj počnejo vaši najstniki.
Pred davnimi leti mi je prijateljica pripovedovala, da je po naključju naletela na dnevnik svoje hčere. Prebrala ga je in dobro, da ga je prebrala. Notri so bile take stvari, da je mislila, da jo bo kap in se je s hčerjo nujno zelo odkrito pogovorile! V najstniških glavah je velika zmeda. Imejte jih malo pod kontrolo.
Del odraščanja je tudi dvojno življenje – še posebej, ko najstnik staršem ne more zaupati, ker ve, da bodo iz vsake stvari napravili celo dramo in da niti poskušali ne bodo razumeti najstnikove razlage zakaj pa nekaj bi. Morda razlog ni ravno najbolj pameten ali logičen, ampak ne jih takoj zatreti in vsiljevati svojega videnja. Kakšne stvari se morajo tudi sami naučiti. Pač, tvoja punca žura, kadi, se zabava – degustira življenje, da vidi, kaj je na razpolago. Če je v šoli vse OK, če ima načrte in ambicije, ne skrbi, dovolj je pametna, da ve kje so meje. Naj počne najstniške neumnosti, kakršne počnejo dandanes in se uči na napakah, slej ko prej bo vse to prerasla. Poskušaj gledati skozi njene oči, pogovarjaj se, ne obsojaj.
Jaz sem npr. star 26 let pa nikoli v življenju nisem bil pijan, nikoli v življenju nisem kadil, nikoli v življenju nisem imel spolnega odnosa, vedno sem več ali manj uspešno ubogal starše. Danes lahko rečem, da sem še kar zadovoljen s svojim življenjem. Moje mnenje je, da ekstazi ni ravno nedolžna stvar, menjavanje fantov ni najbolj moralno početje, sploh pa vsesplošno laganje ni odlika odgovornih, zrelih ljudi. Prav se mi zdi, da jo poskušajte spraviti na pravo pot, s kar se da nevsiljim načinom. Meni je npr. oče rekel, da mi ni treba piti alkohola ne pa da ga ne smem. In sem ga poslušal, tudi zato, ker ga sam, odkar sem prišel na svet, ni pil in ga ni pogrešal niti malo.