vsega sita
Prišla sem do stopnje, ko sem res vsega sita.
Čisto resno razmišljam, da bi prodala hišo, sinu ( 20 let ) kupila stanovanje
( itak ima dve leve roke za vse, razen za računalnik ), pustila službo in si kupila kmetijo. Mož bi bil takoj za.
Sita sem službe, sita sosedov, sita da pridem zvečer domov. Upam, da bom mela zadost “jajc”, da speljem do konca.
Kaj pa ve? A mate kdaj take napade ? Mene že nekaj časa drži in zgleda, da me ne bo minilo.
lp
xiya
midva sva se z možem že odločila (pa nimava poln kufer službe – še :))), da se bova na stara leta preselila nekam na sredozemske otoke, vse bova prodala, deci dala nekaj malega za začetek (zakaj stanovanje 20 letniku? si ga ti dobila od svojih staršev?) in šla v tople kraje :)))
mi že zdaj živimo na kmetih, ne menjam niti pod razno za mesto
držim pestim da ti bo uspelo.
T.
Saj se sliši zelo idilično, živeti na kmetiji, vendar pomisli…. a misliš, da ne bi bila čez par let tudi tega sita? Vstajanja, ko je še noč, kidanja gnoja, molzenja krav in vsega, kar paše zraven…. Če bi hotela preživeti samo od kmetije, bi morala res trdo delati.
Pa še nekaj. Kmetije in živali v hlevu ne moreš enostavno zakleniti za sabo in oditi za en teden na morje. To je delo 24/7/365.
No, to so moji pomisleki, zaradi katerih jaz tega ne bi nikoli naredila.
Sicer sem pa prepričana, da bosta z možem dobro pretehtala vse pluse in minuse. In če sta oba za to – uresničita svoje sanje!!! Vama zelo privoščim!
Sinu z dvema levima rokama kupovati stanovanje? Naj dokaže, da je tega vreden.
Če ti paše, zakaj ne?? Ne vem pa, zakaj bi morala sinu prej stanovanje kupit, razen če je invalid ali kako drugače prizadet.
Najini kolegi so se gladko preselili nekam v rovte, kjer imajo nekaj domačih živali in njivico, sicer oba hodita v službo, ampak mir pa cenita čez vse. Poznam pa tudi družino, ki se je iz centra LJ preselila na kmetijo in veselo kmetuje. Dobro se pozanimaj o možnostih in o cenah, zelo dobra opcija se mi zdi bio kmetija, kjer je vse skupaj v malo manjšem obsegu, zato pa bolj kakovostno. V neki reviji (mogoče Naša žena?) sem prebrala zgodbe nekaj parov, ki so se odločili podobno – en je šel na kmetijo, drugi je odprl butično pekarno in jima gre odlično. Lahko pa za začetek res poskusita prodati hišo, kupita sinu stanovanjce, sama pa poiščeta hišo nekje na podeželju za zmerno ceno in še vedno hodita v službo. In gresta tako postopno proti svojim sanjam.
Se popolnoma strinjam z gobico da gresta do svojega cilja postopoma, s tem mislim, da si kupita hišico na podeželju in hodita še naprej v službo ker dokler ne veš če ti pa to odgovarja in če bo res vse tako kot sta si predstavljala.
Mi živimo na podeželju in imamo manjšo kmetijo. Pa ni tako lahko in enostavno. Stroški so veliki, dela je za 24 ur potem vedno kupčkamo z dopustom….skratka so plusi in minusi. Plus je pa res da ti narava in živali dajo veliko energije. In če rad delaš in uživaš v tem je to krasno.
In kaj je razlog tvojemu razmišljanju, česa si pravzaprav sita? Na kmetih, veš, je razen svežega zraka tudi “nasičenosti” veliko. Tudi na kmetih so zlobni sosedje, ki so se pripravljeni skregat zaradi sence, ki jo meče okrasni grm na njihovo parcelo. Pa sosed vozi gnojnico na njive ravno takrat, ko bi ti prezračila hišo, da ne govorim o kidanju snega, ki ga v mestu odstranita komunalna služba in hišnik, na domači parceli pa moraš sama poskrbeti za pluženje do ceste. Nekaj metrov stran ima nek kmet svinjsko, kurjo ali govejo farmo. Ob času, ko si želiš malo miru, bo četrti sosed kosil zelenico, peti mulčil odrezane veje, šesti kuril polivinil, sedmi … Sin bo vedno tvoj sin in če ga ne boš imela na očeh, boš še bolj nervozna.
Lepo je res na deželi, a moraš bit človek z dežele, ne pa nekdo, ki beži pred nevšečnostmi. Veseli vaju bomo, če prideta, a ne bi vama privoščila, da bi bila potem razočarana in še bolj nesrečna. Pomislita tudi na to plat in nisem naštela vseh tegob!
Jaz nikoli ne bi živela v mestu, ampak prav je, da imaš informacije tudi z druge strani.
hehe Tinkara … kje si pa našla te otoke … si že bila tam … Eolski so ful turistični :)) .. Panteleria pa so vrata v Afriko 🙂 ali bolje iz Afrike … predlagam da še 1x premislita 🙂
jaz bi si pa izbrala Korziko … če bi ostala v Evropi … drugače pa me bol vleče na vzhod … kjer bi s solidno penzijo živela kot kral :)))
xiya … če je to res TO … kar si želiš … potem sanje uresniči … ampak vsaka odločitev ima cel kup + in – zadev … pretehtaj in se odloči.
sicer tudi jaz ne vem zakaj bi sinu kupila stanovanje … ampak to je že vaša interna zadeva 🙂
B.
Poznam dva taka, ki sta to naredila. Sedaj sta ujeta v podeželski tihoti in v lastno sranje. Prvi pogoj je, da se super razumeta, ker v miru pride vsak konflikt bolj do izraza. Povratka ni! kaj boš sinu rekla zdaj sem pa tu, če bi hotela slučajno nazaj? No in par o katerm govorim je očitno zašel v krizo, povratka v mesto ni ona pije, da je že vsa vijoličasta in posušena on pa se kurba po osamelih kmetijah z osamelimi kmeticami. Neki drugi par se je skregal, ko sta škropila vinograd, ona je imela vsega dovolj je šla v mesto, stari pa se je medtem ustrelil. Mislim, da sta ti dve zgodbi dovolj. Jih imam pa na voljo še cel kup. Tako je pri nas na Pohorju kjer imamo mi vikend. Včasih preživiva z možem cel teden tam in uživava, ampak potem pa greva vsa srečna nazaj v mesto. Sva pač mestna otroka. Premisli, če nisi vsega sita, ker imaš premalo razvedrila. Selitev na deželo pa ni razvedrilo.