Megaboy je napisal v postu:

> “…nisem nikjer pozival žrtve, da storilca ne prijavljajo.”

Če bi bral natančno tako kot si želi, da bi njega brali drugi, bi
opazil, da ne očitam tega [da ‘poziva…’], ampak očitam to (da ‘zbija samozavest in vzbuja pri žrtvah strah…’). In pri tem drugem očitku vztrajam, ker imajo posti tak učinek.
Ker tega ne počne namerno, ampak kot večina, ki s tem ni seznanjena, nenamerno, je potrebna pojasnitev.

VSEM, KI STE GLEDALI ‘TRENJA’:

Če bi bili ljudje nasploh bolj seznanjeni s psihološkim stanjem žrtve, bi si lahko predstavljali.

Žrtev je namreč v posebnem psihološkem stanju, v katerega jo
s svojim dejanjem in s psihološkimi pripravami na to dejanje
spravi storilec.

In sicer v stanju, ko ves čas niha med upravičeno jezo (besom,
tudi maščevalnostjo, ki je tudi upravičen motivator), ki jo
motivirajo, da bi povedala za storilca in ga obtožila na eni strani,
ter med dvomom v upravičenost svojih občutkov na drugi strani.

Tega ljudje, ki s tem niso seznanjeni, ne vejo in si sploh ne znajo
predstavljati. Tega nihanja iz minute v minuto, iz ure v uro, in
celo večina žrtev, iz desetletja v desetletje… iz sekunde v
sekundo. Zakaj?

Zato, ker je del strategije storilca ta, da si skuša zagotoviti,
da ne bo prijavljen in kaznovan… In sicer stori to na tak način,
da s psihološkimi pripravami pripravi žrtev do tega, da mu
verjame, da je vsaj malo sokriva za to, kar ji je/bo storil, in
sokriva je po njegovi logiki zato, ker ni preprečila njegovega
predhodnega koraka.
Vsak njegov nadaljnji korak je torej bolj kriva, in manj nedolžna
žrtev. S tem doseže, da se žrtev neha počutiti prepričana vase
kot nedolžno žrtev. Del nje začne verjeti, da sta skupaj s storilcem oba sokrivca.
A bo potem prijavila in obtožila tudi sebe? S tem
storilec dosežel, da ne bo prijavljen in lahko mirno nadaljuje s
svojim početjem.

Takorekoč se storilcem spolne_zlorabe_otrok kot kažejo statistike
na zahodu (drugod je kvečjemu slabše) v večini primerov posreči
uresničiti to kar pisci kriminalk imenjujejo ‘popolni zločin’, zločin,
ki poskrbi sam zase, da ga ni mogoče odkriti.

Žrtev le nestabilno niha kot vrvohodec med jezo, ji jo motivira, da
bi povedala za storilca in ga nato obtožila ter na drugi strani
samo-obtožbami, ki jo delajo otopelo in nemočno…
Zunanji znaki tega nihanja so vidni tudi okolici. Večina okolice
zaradi nepoznavanja tega psihološkega stanja žrtvam nehote
dodatno ZMANJŠUJE SAMO-ZAVEST in vzbuja STRAH PRED
TEM, DA IMA MORDA STORILEC PRAV. Celo tisti v okolici, ki
naj bi žrtvi pomagali, npr. socialne delavke, pravniki,
psihoterapevti, tako podpirajo posledice, ki jih je predvidel storilec
s tem, ko žrtvi pomagajo pri samoobtoževanju in ji govorijo, da
je “nestabilna”, “preobčutljiva”, “niha v razpoloženjih”, “osebnostno motena”, “nima moči videti
druge plati medalje”, ipd., za kar je – po mnenju okolice, ki
s tem le podpira posledice, ki jih je predvidel storilec – spet
sokriva njena osebnost, torej spet ona sama. Zato žrtev
ne more narediti koraka naprej, ampak le bolj nemočno niha
v sebi.

Statistike iz zahodnih držav govorijo, da je le majhna manjšina
tistih, ki zmorajo vso pot do obtožbe. Večina je ne zmore in niti
ne pove za storilca, ker večina žrtev odraste in se postara s tem
nihanjem v sebi in bi pri vsakem koraku v tej smeri potrebovala
ob sebi nekoga, ki bi ji 120{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zagotavljal, da niti pike krivde ni na
njeni strani in da ni sokrivec, kot se samo-obtožuje, ampak
120{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} nedolžna žrtev, da bi lahko naredila naslednji korak v
smeri obtožbe storilca.

Zato je tako malo prijav.

Sem prebral kar si napisala o psihološkem stanju žrtve, Moram priznat, da si se potrudila in dobro napisala in se z opisom strinjam. Vendar zvišanje zapornih kazni, za kar se ti zavzemaš, ne bo psihološko stanje žrtve prav v ničemer spremenile. Storilec se ne odloča za dejanja, ker so kazni po tvojem ali njegovem nizke, ampak ker misli, da ga ne bodo dobili. Sicer pa če si gledala trenja, si to že slišala.
Problema si se lotila na napačnem koncu, namesto strožjega kaznovanja bi bilo treba poskrbet, da bi žrtev storilca tudi res prijavila. Ampak takoj in z dokazi, ne pa po 20.letih in brez dokazov.
Praviš, da zbijam samozavest in zbujam pri žrtvah strah. Ne bi rekel. Sicer pa da se povrnemo na začetek. Tam je Veteranka hotela prijavit zlorabo po cca 20 letih od dogodka brez kakšnih dokazov. Tisti, ki bi jo k tem spodbujal, bi moral vedeti, da ji bo to bolj škodilo kot koristilo. Večkrat bi jo zaslišali, vse trpljenje bi šla še enkrat skozi, storilca pa ne bi obsodili, ker nima nobenih dokazov. Kvečjemu bi jo on lahko tožil krive ovadbe. Temu bi nogometaši rekli avtogol.
Tudi posilstvo je treba prijaviti takoj ali pa najkasneje naslednje jutro, ko so še dokazi, ne pa po 5 ali 10 letih.
Ma saj sem v prejšnjih postih na to temo že vse napisal in ne bom pisal še enkrat, preberi si moje poste še ene parkrat tako, da boš razumela, kaj sem napisal, pa boš vmes tudi prebrala, kako žrtvam lahko pomagaš kaj več kot pa z zahtevo po višjih kaznih, kar po mojem ne rešuje prav nič.