Vsi kam gredo in se veselijo in že prej pogovarjajo samo o tem. Jaz pa imam službo, mož je zapečkar in še siten, nimam se kaj veseliti. Tudi denarja ni ravno preveč. Potem bodo v službi spet debate, kje je kdo bil in kaj je vse doživel. Jaz pa nimam kaj povedati. Sama sem kar nekako vdana v usodo. Je še kakšna taka? Kako to rešujete drugi?

Tudi jaz ne grem nikamor, okrevam.
Dol mi visi, kje je kdo bil in kaj se pogovarjajo. Se me ne tiče.
Če bi že kdo vztrajno spraševal, se pa pohvalim, da sem se izdatno spočila, delala nič ali to, kar mi je padlo na pamet in uživala v družbi s samo seboj.
Verjemi, mnogi tega ne znajo in si morajo dobro počutje kupiti. Ti si ta luksuz privoščiš brezplačno.
Sitnega deda pa ignoriraj. Zapoj si, daj si muziko na glas. Naj bo siten, če mu je to tako fino.

Nemoj da serješ

Srečnica. Pri nas v službi je toliko dela, da sploh ni časa za take debate.

Mnogo žalostnih obrazov je te dni videt po cesti, vsak nosi v sebi bolečino srca. so osamljeni, sami, brez službe in družine in tavajo brezciljno okoli. Vsako leto isto.

Ubogi ljudje, ki morajo stalno nekam riniti, da so potem kao srečni.

Enako tukaj. Finance so bolj tako tako. Mož pa ne bi šel nikamor, mu je škoda za vse.

Gremo na dopust, ampak ne v casu najvecje guzve in cen. 14 dni kasneje, prej – to pa ja.

Kako kaj resujemo?

Naredimo si praznike najlepse, kar si jih lahko v dani situaciji!

Kaj kdo pocne v zivljenju, mi je vseeno, naj gre, ne gre, govori, ne govori, dela naj kar hoce, to nima cisto nobene veze z menoj in mojim zivljenjem!

Tudi moj moz je zapeckar in ko so bili otroci majhni, tudi ni bilo denarja, pa sem za prvomajske vedno popokala otroke in smo sli kam sami, naj si bodo to enodnevni izleti ali pa vecdnevni, najde se marsikaj cenovno ugodno, ce se potrudis. Moz bi bil doma ali na vikendu, ne bi sel nikamor, prav, smo sli sami.

Zdaj otroci hodijo po svoje, midva bova te praznike doma in jaz se bom posvetila sebi, naredila bom nekaj stvari, ki jih drugace ne uspem, malo manikura, pedikura, sport, masaza, razvajanje same sebe, tega mi ne more dat nobeno potovanje.

Kaj bodo govorili v sluzbi, kje je kdo bil in kaj je delal, mi je vseeno, jaz zase vem, da bom od praznikov dobila najvec, kar si lahko v danem trenutku zelim.

Jaz imam tako službo da skoraj ni mogoče bit frej za te praznike. Pa tudi hodi se mi ne nikamor. Bia 1 krat na morju, pa mi je bilo malo dolgčas. Kolesarim ne. Pri nas je bilo pa ponavadi slabo vreme, tako da sem rajši v službi.

Ma jaz vas pa ne razumem takih limon in jamračev stalno gledate druge in fantazirate kako bi vi tudi, potem najdete pa 1001 razlog, zakaj ne morete. Ma dej nehi no.

To da nekam greš ne pomeni da se vsedeš na avion in odpelješ na Zanzibar ali Sejšele. Pomeni da se, če imaš to željo seveda, spokaš ven iz hiše, v drugo okolje, na drugačen način in doživiš neki novega, spoznaš nekaj novega in se imaš lepo. In to so ta doživetja in ti spomini. Ampak ti boš raje kot da bi res nekam šla, iskala razloge zakaj ne greš in se na koncu smilila sama sebi ker sodelavka nekam gre, ti si pa doma. Ma dej dej, v rit se brcni pa pejt ven.

A zdaj pa ni ekoloske osveščenosti?ni zelenega preh9da?nikogar ne moti co2?odpadki?trdi delci od vseh teh silnih avtov, motorjev, letal, vlakov?vse za lastno ugodje ne….in za facebook hehe

Gres z elektricnim avtom in ne onesnazujes okolja. 😂

Mi tudi ne gremo nikamor. Bomo kar doma, jutri gremo na en  izlet, v ponedeljek bomo na vrtu pekli na žaru. V torek bo mogoče uspel še en sprehod. 1.in2. bo pa dež- že skoraj tradicionalno.

SEveda seveda….elektricni avti imajo za pogon kristalno gorsko studencnico, za emisije pa zgolj disece vijolice hehe

Trenutno smo na dopustu v Vietnamu. Se vrnemo ko nam zmanjka dinero..

Saj to je najvecji absurd, ko nas farbajo s to elektriko in trajnostnimi materiali, ces, kako ekolosko je to, a v ozadju je isti ali se vecji bulsit.

Avtorica, nisi edina.

Ne padi v ta kalup. Nikjer ne piše, da moraš za vsake praznike nekam it. To je zdej ratalo prav “in”. Vidim pri sodelavkah. Če so kakšne počitnice doma, so že revni po njihovo.

Jaz sem sicer samska, brez partnerja in bom te dni preživela doma, ker trenutno nimam denarja. Kaj bom? Skuhala si izvrstno kavico, potem bom počistila in pospravila, skuhala meni najljubšo jed, proti večeru  pa grem gledat sončni zahod. Odmislila bom vse stvari ki jih nimam, ampak pravzaprav, imam veliko..  naredi si lepo 😊

Ni šans, da kam grem, pa je financ dovolj in nisem škrta, prej obratno. Na vrtu, sadovnjaku me čaka ogromno dela. Košnja, štihanje, pobiranje špargljev, popravilo kurnika, odvoz vejevja, čiščenje bazena, ureditev visokih gred, čiščenje,…

Naša družina to rada dela. Vmes eden vrže kaj na žar, kak dopoldne gremo v gozd, en večer na kresovanje, vmes bom kak popoldne polenarila ob knjigi, vsak dan ker ne bo hektike ob službi in dejavnostih bom namesti 3km lahko s psom prehodila 10 km. Kaj češ lepšega.

Ne rabim potovanj, me ne sprostijo, prej obratno.

Res pa, priznam, me potovanje čaka jeseni.

Imam eno na FB, ki je res ves čas nekje. Taka konkretna potovanja. Ima svojo firmo, pa se vseeno vprašam, a res tako dobro zasluži in koliko na leto je sploh v službi. Ampak ok, njena stvar. Meni je toliko hodit okrog preveč. Zelo rada sem doma. Otroka sta velika, možu je vseeno. Prihodnji teden imam dopust, da si malo zluftam glavo, naredila bova kak enodnevni izlet, to bo pa to. Naredi si vsak dan kakšno lepo malenkost, sprehod, kavica, knjiga, mogoče kino. Meni je to dovolj.

Jaz bom doma, če te to kaj tolaži. 😉 V službi pa se o privat ne pogovarjamo.

Električni avtomobili niso ekološki, ker uporabljajo litijeve baterije, ki se nerazgradijo in s tem zelo obremenijo okolje.

..to bo ja…nabijat folku slabo vest, ker, kao, s svojim obstojem gifta okolje; prej bo res, da je svet u q-ju zaradi ssitema samega. industrija, ki jo forsira, pa ne posameznik…

…oddih je pa tisto, kar si privoščiš, kar si.med vsakodnevno rutino, ki jo zivimo, ne utegneš…pa če je sprehod ob reki ali pa obisk arboretuma..je pa res, da.mi nikoli ni bilo do ‘procesij’, ki se jim ob prostih dneh ne moreš izognit, zato so bili dospusti – in tudi sedaj sem frej – pred masovkami. Ko ni navala – še. Jutri grem pa na še en oddih – pridem domov, kjer bo zatišje :D..

No, vsaj v tujino ne. Enkrat ali dvakrat (odvisno od vremena) bomo šli na enodnevni izlet. Otroka bosta par dopoldnevov namenila šolskemu delu, ker ju takoj po počitnicah čakata vsakega en govorni nastop in par ocenjevanj. Malo bomo počistili in naredili par stvari doma za katere prej ni bilo časa. Ostalo pa branje, družabne igre, otroka bosta tudi nekaj zunaj s prijatelji pa na računalniku. Ob delu in igrah pa klepet. Ponavadi v takih situacijah otroka marsikaj povesta (za kar je sproti zmanjkalo časa).  Z možem pa sva se zmenila, da tokrat službo pustiva v službi in je ne nosiva domov (sem kar presenečena, da se je izšlo). Bova na miru spila kakšno kavo ali kozarec vina pa tudi sama malo poklepetala. Pa še kaj po trenutnem navdihu. Pač, počeli bomo vse tisto, za kar sicer zmanjka časa in kar nam je fino.

Bravo. Tako se dela in misli.