Imam tako službo,da za praznike delam razen Božič in Velika noč.Sem pa letos že drugič zapored doma tudi te dni.Lani okravala po težji operaciji,letos pa se zdravim na onko in bom jutri operirana tako,da bo spet okrevanje na programu.Bi bila veliko raje zdrava in v službi kot pa ,da grem skozi vso to kalvarijo.Drugače sem pa za praznike raje doma,malo na sprehode in to je to.Me prav nič ne vleče v to gužvo,imam raje bolj mir.

Saj ni treba it ne vem kam …

Npr. v domačem kraju je sigurno kakšen delj, kamor greš lahko na sprehod, ali s kolesom, ali pa na bližnji hrib …, Lahko greste kot družina v drug kraj in si kaj ogledate npr.  rudnik, okolico jezera, zanimiv muzej, pa npr. na pico … lahko h kakšnim sorodnikom, pa skupaj kam greste za kakšno urco ali dve … lahko koga obiskat, ki je bolan, pa bo vesel …

Večina bo doma .. Mi letos gremo, ampak prejšnja leta pa skorajda nikoli.

Ja saj.,saj…meni, ko sem bila recimo samska tudi ni bilo za mar kam , eto z freni za Savo magari ali na Rožnik…in kaj naj bi se počelo , enako ko sva bila z mojim, sva se imela luštno tudi v postelji po celi dan…

Ampak, ta lagodnost se spremeni, ko imaš otroke…ja, ja…, ne moreš to verjet, potem je pa tekmovalnost od vrtca dalje se igra gonja…kam se vse gre in kako se to ven meče in izpostavlja , a veeš mi smo bili pa na Malorci in je naš Mihec plaval v ta velkem bazenu, a vaš Toni pa še ne zna to pa ono in podobne nebuloze…ja, ja…in kako je to sistemsko…ko vzgojiteljica aplavdira na prinešen spominek iz Grčije…učiteljica pa sploh-  rada da spis – kje ste bili med počitnicami in kake pohvale dobivajo tisti ,ki so plavali z delfini v Dubaju…kajne, kajne…

Tak, da ja. zaradi otrok smo bezljali in noreli naokrog, seveda ne bodo to priznali starši…, da smo vsaj malo parirali tem tekmovalnim igram in da naši otroci niso izpadli neki zapuščeni reveži, ki nikoli nikamor ne gredo in nič ne vedo od sveta in tak dalje.

Pa nismo ne finančno in ne drugače reveži , sva se max ukvarjala …in tudi od sveta so dosti spoznali…seveda to ne šteje dandanes, da daš  brezpogojno ljubezen, empatičnost otroku, šteje bezljanje po svetu…, samo, da nisi doma, to šteje…Ker ,če bi bila brez otrok ,bi uživala doma. Pika in rečte kar čte…tak je sistem.

Hmm, se pridružujem, vse za sončke, da ne bodo doma, da ne bo potreba skuhat domačih obrokov, pa se z otroci ukvarjat, bo kar all inkluzive po fancy hotelih ali restavracijah in šibat ogledovat neko zgodovino, ki otroke sploh ne zanima in se dolgočasijo, kar povedo z jokom ,ki tako moti potovalne agente in turistične delavce, kaj rinejo otroke v to…, da si doma , to je za reveže , zato tako norijo, ker za koga pa , če ne za njihove sončke, ta sonček se potem sploh ne spomni kje vse je bil…mah čisti kapitalizem , ima se može se in ker lahko.

Želim ti uspešno operacijo in dobro okrevanje.

Jaz bom tudi doma. Imam določene zdravstvene težave, zato potovanja niso zame. Lepo mi je doma. Srečna sem, če opravim kakšno delo, npr. jutri me čaka delo na vrtu, pa tri omare moram pospraviti, oprati perilo…

Jaz grem na sprehod in občudujem to našo čudovito naravo, diham čist zrak, vmes koga srečam, poklepetam in kaj mi manjka? Pridem domov, si odpočijem, si vzamem pijačo in globoko diham, srečna, da sem doma, da mi ni treba hoditi po smrdljivih wc-jih in se ure in ure voziti z avtobusom. Prav nič, res nič nisem fouš tistim, ki so kot lovski psi, stalno na poti. In povrh vsega še ogromno zapraviš, nikjer ni nič zastonj. Vse je treba plačati.

Poleg vsega naštetega je pa po navadi še tako, da za položnice pa potem že zmanjka in so v stalni finančni stiski. Kdo bi jih razumel🤷‍♀️

Izmisli si, da si nekam šla.

Jaz že vrsto let lažem in nakladam sodelavka, da kje sem bila.

Glupace pa verjamejo in so vse penaste okoli ust in zavistne🤣🤣

Tako jim zavezem tisti njihov gobec….

Imaš kar kaj videti na kratkih relacijah po Sloveniji ali v čezmejni bližini in če možu ni, pojdi s kakšno prijateljico. Dnevnih izletov imaš na spletu opisanih kolikor hočeš. Imaš polno term, kjer v bazenu mrgoli družbe za pogovor. Imaš pohodniških poti, v kočah najdeš družbo. Imaš muzeje, razstave, imaš prireditve,… Vsega imamo na dlani. Če tega ne zmoreš, ni problem v možu, ampak v tebi. Te mora nekdo peljati nekam, ker ne znaš iti sama? Načeloma pa imata z možem vikend tudi za pribežališče, za umik od vsakdana, ali pa drug od drugega. Vse to je dopust.

Jaz sem bila na istem potem pa sem en dan obula superge in se odpeljala do enega hriba, šla gor in dol in potem spet in spet. Potem sem se odpeljala do drugega hriba pa še malo dlje, spoznala sem eno podobno pohodnico, ona je pripeljala še eno, zdaj nas je že kar nekaj, vsak vikend, vsak praznik gremo na kak pohod in nam je fino fajn.

Že dolgo nisem nikamor šla. Prej nenehno. Grem, ker mi paše, ker edino sedaj imam čas, ker želim, da menjamo rutino, se naužijem morskega zraka in da smo skupaj, se imamo lepo, delo počaka. Če ne bi bilo financ, pač ne bi šla, bi se šli pa kopat, živalski vrt, ip. Pa naj grejo eni Afrika, drugi Španija, tretji doma, mi je vseeno…

Večina laže, jaz sem leta in leta poslušal lažnivce,kje vse so bili in kaj vse imajo. Na koncu ugotovil, da nobeden nima nič in nikjer ni bil. Same laži v Sloveniji, zato ne se obremenjevati. Jaz sem večinoma doma in nimam nič pametnega za početi. Tako ostali večina naklada sto na uro.

Jaz sem včasih prav vesela, da sem lahko doma. Komaj utegnem narediti 2 urni sprehod, skuhati, se po kosilu naspati .. če me pa res kaj zagrabi in hočem iti, greva. Če ne gre, bi šla sama s planinskim društvom ali agencijo za kakšna dva dni. Včasih se veselim izletov in dopustov, včasih pa mi je cel stres to pakiranje, gneča na cestah in ciazenje daleč .. uživaj, kjerkoli že si, spij kavo s sosedo, sprehodi se v gozd. Jaz sem vesela, da starša še skrbita zase in da nimam še teh skrbi.

Ljudje, ki največ potujejo in iščejo mir in oddih na potovannih, ponavadi ne znajo uživativ vsakdanjem življenju. Samo bežijo, bežijo ..od sebe, od odnosov, redki so mirni v duši.

Tudi pod razno me ne mika kam it. Pa bi lahko šla.

Uživamo doma. Itak je skoz neka hetika. Med vikedom smo pripravili bazen (vodo grejo s kolektrji), pripravili teraso in sedaj nameravamo gostit prijatelje in sorodnike parkrat, parkrat pa se it mi kam podružit, vmes kolo in pohodi po okolici. Otroci na leto preživijo caa 30 dni na morju – če vprašaš njih kako bi najraje preživeli počitnice – tako, da pridejo sestrične/bratranci/prijatelji k njim prespat in oni k njim.

Te jaz povabin na popoldanski počitek.

Jaz pa živim v takem kraju, kamor rinejo vsi ljudje, ki ne zmorejo bit doma vsaj kakšen dan…. poln kufer ma, že folka, pa se sezona še sploh ni začela…. tako da ostajam kar doma, malo po vrtu pobrskam, kotel bomo zalaufal za golaž in se držali stran od najbolj obljudenih točk in trgovin… dolgo bo še poletje, polno praznih ljudi, ki tavajo….

A pa ni možnosti sploh, da se ne bi vedno delili na desne leve, črne in bele, potepuhe in zapečkarje itd.? A ni možno, da bi bilo komu tudi oboje fajn? Ali pa da mogoče živi v majhnem stanovanju v bloku in nima vrta, bazena, njive in gozda za hišo?

Meni je največji problem avtorica, ki je zelo očitno nezadovoljna sama s sabo in s svojim življenjem (ter zakonom), potem se pa preveč obremenjuje z drugimi. Če bi bila ok sama s sabo, se ne bi toliko ukvarjala s tem, kaj počnejo ali kam grejo ostali. Sama sem se za te praznike odločila, da bom doma, in me prav boli patka, če ostali potujejo. Naj uživajo, jaz bom pa tudi!

Enako.