Z enim otrokom težko, zakaj potem še drugega?
Živim v okolju, kjer je kar nekaj velikih družin s 4, 5 in več otroki.
In za vsakega naslednjega se starši občutno manj brigajo, razpon je pa od za silo, da starši vsaj tu in tam pridejo na govorilne in da je otrok kolikor toliko ok v šoli, do popolne brezbrižnosti, ko se naberejo cveki, kličemo starše, pa se sčasoma niti na telefon ne oglašajo.
Še najbolje jo odnesejo tisti, ki imajo dovolj mlade stare starše. Kar nekaj jih je, ki hodijo tudi na govorilne ure namesto staršev, kak primer ali dva sta pa tudi že bila, da je prišel najstarejši otrok.
Ta zanemarjenost ni samo glede šolskega dela, tudi zdravja, higiene itd.
Poskusim se spomnit družine, da bi res do najmlajšega bila enaka skrb in zanimanje, pa mi zdaj nihče ne pade na pamet.
Živim v okolju, kjer je kar nekaj velikih družin s 3, 4 ali več otroki.
Nikoli še nisem slišala, da bi na govorilne ure prišli stari starši, kaj šele starejši sorojenci.
Hodijo kar lepo starši, povprečno, nekateri celo nadpovprečnokrat.
Niti ni v teh družinah primerov, da bi bili mlajši zanemarjeni, kvečemu nasprotno – mlajši so velikokrat še bolj razvajeni tako s strani staršev kot ostalih družinskih članov.
Tudi glede higiene in zdravja se ne morem strinjati s tabo. Takšna izjava glede tega, da je mlajši otrok v družini bolj umazan, bi bila smiselna, če bi se umivali po vrstnem redu od najstarejšega do najmlajšega, pa bi za zadnjega vedno zmanjkalo (tople) vode. Podobno za oblačila – če bi jih prali za vsakega družinskega člana posebej, pa bi (spet) za mlajše zmanjkalo vode/elektrike/praška …
Glede na tvoje izjave zelo resno dvomim, da si učiteljica.
Če bi bila, bi vedela, da se mlajši otroci velikokrat spontano učijo od starejših sorojencev, zato imajo praviloma manj težav z učenjem in osvajanjem snovi.
Izjeme pa seveda potrjujejo pravila.
V moji skupini je kar nekaj staršev, ki imajo tri otroke.Vsi so čisti , negovani, starši tudi za tretjega lepo skrbijo.Ne opažam nikakršnega zanemarjenja, kvečjemu to, da so tretji otroci dosti bolj veseli, sproščeni in ker imajo pred seboj dva starejša brata ali sestro – tudi dosti bolj iznajdljivi in komunikativni.
Živim v okolju, kjer je kar nekaj velikih družin s 3, 4 ali več otroki.
Nikoli še nisem slišala, da bi na govorilne ure prišli stari starši, kaj šele starejši sorojenci.
Hodijo kar lepo starši, povprečno, nekateri celo nadpovprečnokrat.
Niti ni v teh družinah primerov, da bi bili mlajši zanemarjeni, kvečemu nasprotno – mlajši so velikokrat še bolj razvajeni tako s strani staršev kot ostalih družinskih članov.
Tudi glede higiene in zdravja se ne morem strinjati s tabo. Takšna izjava glede tega, da je mlajši otrok v družini bolj umazan, bi bila smiselna, če bi se umivali po vrstnem redu od najstarejšega do najmlajšega, pa bi za zadnjega vedno zmanjkalo (tople) vode. Podobno za oblačila – če bi jih prali za vsakega družinskega člana posebej, pa bi (spet) za mlajše zmanjkalo vode/elektrike/praška …
Glede na tvoje izjave zelo resno dvomim, da si učiteljica.
Če bi bila, bi vedela, da se mlajši otroci velikokrat spontano učijo od starejših sorojencev, zato imajo praviloma manj težav z učenjem in osvajanjem snovi.
Izjeme pa seveda potrjujejo pravila.
[/quote]
Ne.Ona ni učiteljica.Nikoli.
Potem sem ena redkih, ki sem se zavestno iz zrelo odločila za otroke imam samo dva tretji zaradi bolezni ni prišel, vendar sem uživala od prvega dne z njima in tudi zdaj nam je lepo ko sta že velika najstnika ven iz pubertete. Zavedala sem se, da sta karakterno drugačna med seboj in da imata vsak svojo osebnost. Od njiju nisem pričakovala, da razmišljata po odrasli ampak da se obnašata letom primetno z vso nagajivostjo ter povzočitev tudi kake male škode.
Upam, da si najdeta partnerje ki nas bodo še dodatno usrečevali in povezovali. In da bosta imela pri izbiri partnerja tako srečo kot sem jo imela sama. Otrok mi ni bil nikoli v nadlego ampak v veselje saj sta me veliko naučila in dala mojemu življenju drug polnejši pomen.
tako bi rekli tudi moji starši. kaj potem, če otrok pri 8 letih postane mama svojemu sorojencu, pa če se eden znaša nad drugim… oni niso imeli nobenega posebnega dela z več otroki.
[/quote]
Ne.Napisala sem, da se zaigrajo med sabo, pogovarjajo brusijo in učijo drug od drugega.Ostalo si napisala ti, iz svojih izkušenj.
Pri nas ni bilo tako.Vsak je bil kot prvi.Vsak je bil malo drugačen in vsakemu smo se posvečali tudi posebej.Tako je bilo in tako je še danes.
[/quote]
Otroci se učijo drug od drugega, se pogovarjajo in brusijo tudi v jaslih, vrtcih, šolah, krožkih, različnih dejavnostih, ki jih obiskujejo. To, da se enega otroka obremenjuje, da pazi na mlajšega se mi ne zdi ok, otroci niso varuške, ampak osebnosti in ja vsak je malo drugačen in s tem originalen. In če je en otrok varuška drugemu, ta ni nikoli prvi in temu se starši manj posvečajo, ampak ga izkoriščajo, da dela njihovo delo, ki ga sami ne zmorejo. Zato so bili včasih v preteklosti, kjer je bilo veliko otrok v družini, nekateri otroci samorastniki in ja, zaradi tega so bili v marsičem prikrajšani. Zakaj to nadaljevati, če ni treba?