za Enko
Hoj,
zanima me, ali si ista Enka, ki mi je pred slabima dvema letoma nekaj odgovarjala glede službe v javni upravi. No, saj tistega se tako ali tako najbrž ne spomniš, ampak če si slučajno zaposlena v JU, me zanima isto, kar je spraševala “polenta” v spodnji debati. V bistvu mene zanima predvsem možnost izrednega napredovanja pred potekom treh let, če slučajno kaj veš.
Če sem pa zamešala in nisi ista enka, se opravičujem. Če si pa ista, sem ti pa od tedaj dolžna kavo.
LP
napredovanje v višji plačni razred v javnem sektorju ni možno pred potekom 3 let, napredovati je možno za največ 2 plačilna razreda hkrati. Nekoč (pred 5 leti če se ne motim) pa je bilo možno napredovati:
pospešeno za en plačilni razred po preteku 18 mesecev in izredno po treh letih za največ 3 pl. razrede hkrati
Izjemno napredovanje v višji naziv pred pretekom 3 let (oziroma natančneje: ne da bi bil trikrat – torej v treh letih – zaporedoma ocenjen z oceno odlično) je zaenkrat možno po 3. odstavku 120. člena ZJU: “Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena lahko v višji naziv napreduje uradnik, ki doseže oceno »odlično« in je njegovo delo zaradi izjemne usposobljenosti, zanesljivosti in rezultatov dela posebej pomembno za organ; izpolnjevanje tega pogoja ugotovi na predlog nadrejenega predstojnik. Delež napredovanj po tem odstavku ne sme presegati 5 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vseh napredovanj.” Bi pa rekla, da bo v praksi ta določba bolj rezervirana za takšne in drugačne izbrance :-).
Če bi bila premeščena na drugo delovno mesto bi bilo prav tako mogoče napredovati (izjemno) tudi v nazivu: “Izjemoma lahko uradnik napreduje v za eno ali dve stopnji višji naziv v primeru premestitve na zahtevnejše delovno mesto, na katerem se lahko naloge opravljajo le v višjem nazivu. Pri tem lahko uradnik napreduje le v najnižji naziv, v katerem se lahko opravljajo naloge na tem delovnem mestu.” (5. odstavek 120. člena ZJU).
Je to to ali si imela v mislih kaj drugega?
Ja, to je to, bi rekla. Če torej želim napredovat, moram biti skrajno izjemna ali pa imeti tri zaporedne odlične ocene (in vmes ne it na porodniško). Mislim, da je najbolje, da se sprijaznim in čakam na napredovanje v višji plačilni razred (če me tudi tam ne spodnese nosečnost:( Pa kdaj pa naj potlej imam še enega otroka ???
Lp in hvala za vse, se strečava spet kaj na “Moljih”
Ti kar mej otročka in ne misli na službo. Saj konec koncev se eno napredovanje ne pozna tako dosti na denarju, če prav premisliš. Jaz sem se v preteklosti odločila, kdaj je čas za otroke in v službi celo zavrnila napredovanje, ki bi mi prineslo (pre)velike obveznosti. Pa me je napredovanje počakalo, veš :-). In odkar je mlajši od otrok zaključil “obdobje bolezni” (saj veš, tam nekje pri 2 ali 2,5 letih), sem se spet lahko bolj posvetila službi in karieri. V zadnjem času pa celo branju knig :-))).
Ko bi le bilo tako preprosto!Trenutno nimamo prostorskih zmožnosti + jih mukoma in počasi izboljšujemo, tako da dete sedaj odpade, potem mi bo pa samo še ena ocena manjkala do napredovanja, če bom pa noseča, ta gotovo ne bo odlična. Ampak ker sem že precej v letih, bo najbrž po selitvi čas, da se odločim za še enega otroka ali pa se za vedno odpovem tej želji.
Kar pa zadeva napredovanje: edini dve delovni mesti, ki sta napredovanje na zahtevnejše delovno mesto, sta zasedeni z ljudmi, ki niti v sanjah ne bodo odšli v drugo službo, sicer pa so še mladi in močni :))) Potreb po ustvaritvi novega takega delovnega mesta pa ni.
Ne, saj vem, da ni preprosto. Če bi bilo, sploh ne bi premlevala, kaj in kako :-). Hotela sem ti samo reči, da z mojega zornega kota otroček (drugi?) pač odtehta tistih 10 ali 20 tisočakov, kolikor se pozna napredovanje. Ker napredovanje bo itak prišlo, samo malo kasneje. Za tvoje razmere in tvoje življenje pa je jasno, da si ti tista, ki najbolje veš, kje so plusi in kje minusi ter kako moraš stvari sešteti, da bo na koncu bilanca pozitivna :-).
Otroček bi bil pa tretji. Saj zato pa tako kolebam, ker seveda vsa okolica mi soli pamet, da to je pa res preveč, da se mi bo preveč zapletlo življenje, da kaj mi je tega treba, da saj sem “svoje” opravila z dvema…
Napredovanja pa potem skoraj gotovo ne bo, ker bom menjala službo v kakih 5 letih. Je pa res, da 15.000 SIT, kolikor bi bilo vredno moje napredovanje, ni veliko. Več je občutek, da so ljudje, ki se mi zdijo precej manj sposobni, pa so napredovali in to izredno. Moje ambicije, te so pa smrt!
Aha, tretji otroček. No, jaz priznam, da me je ene dvakrat do sedaj (po tem, ko sem že prešla “obdobje otrok” in začela delat na karieri) zagrabilo, da bi imeli še enega (tretjega) in je bila kariera (ki mi je, ob vseh napredovanjih, prinesla tudi mnogo več obveznosti, ki jih vlačim tudi domov) ter določene možnosti dodatnega zaslužka, ki mi jih je omogočila, eden od glavnih razlogov proti. Tako da te lahko razumem. Pa vendar mislim, da če bi bil mož ful za tega tretjega otročka (pa ni), bi najbrž šla preko tega in se odločila za otroka.
Kar pa se tiče napredovanja – vem, kako boli, ko te prešibajo manj sposobni, še zlasti, če samo zato, ker te ni. Tudi pri nas je nekaj zelo vredu in sposobnih punc, ki so ostajale zadaj zaradi tega, ker so bile dvakrat na porodniški, odšlo. In tudi jaz sem eno napredovanje (na višje DM), s katerim sem mislila še malo počakat, skorajda izsilila samo zaradi tega, ker sem videla, kakšni vsi ljudje so (med mojimi porodniškimi) že priplezali do tja. Ampak – če gre pri tebi res le za napredovanje v plačilni razred (kar pomeni le malo več dinarčkov in nobenih sprememb v delovnih zadolžitvah), vseeno premisli, sploh če imaš potem itak namen menjati. Ker, ko boš gledala tiste manj sposobne, ki bodo imeli malo večjo plačo, si boš vedno lahko mislila, da 3 otrok pa le nimajo :-). Evo, kot vidiš, jaz definitivno navijam za otročka :-))).