za gospoda KIRA
Janez in Marko sta odšla na smučanje. Po nekaj urah vožnje ju je zajelo
> > neurje,
> > tako da sta se odločila poiskati prenočišče na neki osamljeni kmetiji.
> > Vratajima je odprla privlačna gospa in dejala:
> > ”Vem, da je zunaj neurje, ampak pred nedavnem sem postala vdova in
> > ljudje
> > bi lahko marsikaj govorili, če vama pustim, da prenočita v hiši.
> > ”Ne skrbite,” je rekel Janez,”prespala bova na seniku in takoj, ko se
> > vremeizboljša, bova odšla.”
> > Gospa pristane na to in tako oba prespita na skednju. Zjutraj se je
> > vreme
> > izboljšalo in tako sta odšla naprej na pot. Preostanek vikenda sta
> > uživala
> > na smučanju.
> > Približno devet mesecev kasneje Janez nepričakovano dobi pismo od nekega
> > odvetnika. Po dolgotrajnem razmišljanju se le zave, da je od advokate
> > lepe
> > gospe s kmetije. Takoj odide k Markotu in mu reče:
> > ”Poslušaj, se spomniš tiste lepe vdove, pri kateri sva prespala, ko
> > naju
> > je nasmučanju zajelo neurje?”
> > ”Ja, seveda.”
> > ”Ali si slučajno vstal sredi noči in šel k njej?”
> > Marko zardi in reče:
> > ”Moram ti priznati da sem.”
> > ”In, ali si se slučajno predstavil z mojim imenom namesto s svojim?”
> > Marko totalno pobledi:”Ja, sem, oprosti. Zakaj sprašuješ?”
> > ”Nedavno je umrla in mi je zapustila vse svoje premoženje.”
> > Laž ima kratke noge.
> > (Sigurno ste mislili, da se bo drugače končalo … )
> >
> >