Za našega zajčka in morda še …
….. za koga, morda za Niobči mojo, morda
za …….. vse ljudi, ki so danes bolj kot ne
… v srcu osamljeni.
Naj vas potolažim, tudi jaz sem ….bolj kot ne
osamljena. Tudi jaz sem s svojo psiho, ki mi
tolikokrat ponagaja, bolj v podnu kot ne.
Luna, ki izginja, ima svojo moč. Tudi jaz bi izginila. O kako rada bi se spremenila v v tisti neotipljivi nič, v temino vsega. Pa žal ne gre. Lahko samo svetujem srcu in svoji duši, naj potrpi, saj pride jutri nov dan.
Jutri me ne bo več težila preteklost, ki na tak dan tako rada pride na plan, jutri me ne bo več težila sedanjost, ki jo je včasih tako težko prenašati, jutri ne bom več v sebi zatajevala joka in solza, ki bi jim tako rada prepustila prosto pot po licih …. kot je dal prosto pot solzam J.M.Aleksandrov v pesmi:
…………………………..
ŽALOST
Opojna, sladka sreča,
ah spet si, spet si proč,
spet solzica skeleča
je pala v tiho noč …
Kot zvezdica visoko
ti gori vrh neba,
in žalsot gako globoko
v dno legla je srca …
……………………………
ki je za našega zajčka, ki ga je danes temna otožnost ovila v svoj pajčolan.
Izjoči, zajček, svojo žalost, prepusti se otožnosti, ker si tudi ti le …. mili nežni zajček, ki mu ne more biti dano samo veselje in samo radost, ki mora svoja občutja in vse, kar dnevno nosi s seboj, utopiti kdaj pa kdaj tudi v solzah. In ko solza izpere bol, ko jo deroči vsakdan odnese s seboj, sse boš z nami spet veselo smejal, prevračal kozolce in se iz dneva v dan norčeval in veselil. Zato … zdaj joči, zajček, prepusti se čustvom, prepusti se joku…. kdaj pa kdaj je tudi ta zdravilen ……
