Začeti znova po 40 letu – kako?
Za nov začetek mora partner kar še malo počakati, če ne želiš kmalu biti na starih tirnicah.
Drugače pa: na milijone ljudi je že bilo v tvoji situaciji – zato samo brcaj, na vseh področjih začni znova, po malih korakih in z zrelostjo, ki so ti jo dala leta, ki jih želiš pustiti za seboj.
Saj bo – to, da ostaneš optimistična in po zitivna je izredno veliko!
Hvala vsem za tako krasna, spodbudna in čisto nič nesramna mnenja in sporočila. Sem kar malo presenečena nad nivojem pogovora, ponavadi mora nekdo, ki objavi kakšno temo imeti precej debelo kožo, da se pregrize skozi komentarje:-)
Vsekakor bom upoštevala nasvete, da naj se do nadalnjega izogibam moški rasi ( razen tisti, ki je v sorodu z mano ). Se bom posvetila iskanju službe, šla na tečaj tujega jezika in se prisilila, da grem kdaj tudi v kakšno družbo. Mogoče pa je še zivljenje po štiridesetem:-)
Tudi jaz po svoje – želim ti vso srečo in potrpežljivost tega sveta, da boš zdržala še ta leta s svojim možem. Jaz nisem mogla, kljub mladoletnim otrokom. To, da sem ga zapustila je bila najbolj boleča in po drugi strani najboljša stvar, ki sem jo lahko naredila. Tako zame kot za otroka. Vejamem, da ti bo, ko se boš enkrat odločila oditi, uspelo zaživeti. Drži se.
ne razumem ali bo to slo kot komentar na temo, ker nikoli da zdej nisem nic pisala, ampak predvsem bi ponudila roko zenski, ki je v podobni situaciji kot jaz pred nekaj leti in to v konkretni obliki: dejmo se dobiti na kavi, pogovoriti se, iti skupaj ven zvecer na kaksen koncert, otvoritev razstave, ples..le zakaj bi morala iti skozi vse to sama, ce nas je vec takih. ne vem, zakaj se zenske se tezje druzijo, spoznavajo, se bolj so zaprte…kje so kaksna lonely hearts drustva..vsi dajajo nasvete, noben se ne ponuja za druzbo. no moske ze lahko isces prek teh raznih sajtov, kje pa naj poisces prijatelje al pa vsaj druzbo za ven it, na izlet, pocitnice..posebej, ce nisi iz tukaj, tistih nekaj, s katerimi si se druzil pred poroko pa niso vec v podobni situaciji..
torej, ne vem sicer kako se skontaktirati tukaj, ampak sem na voljo za druzenje.
srecno!
No 3 leta nazaj sem zamenjal vse razen avta. Se drzavo sm menjal.
Od takrat ne vrzem stran nobene minute vec. Zivljenje je kratko. Svoj ego zapolni in interese ki jih imas rad/a od kuhanja do oblacil… sporta do knjig… zacel sem tisto kar sem zelel nekaj sem se pridruzil drugim nekaj drugi men….in tudi prilagodili.
Vsako toliko casa mora pa bes ven…. run run… pol je bols.
Uzivaj sekunde..
Kot so že ostali povedali, ne išči, vzemi si čas zase. Pusti si biti, preizkušati, kaj te veseli, v čem uživaš, izpolni si kakšno željo, ki jo imaš že dolgo (ne mislim materialno). Vzemi si čas za lizanje ran, za jok in smeh, za preizpraševanje vzorcev in kasneje za postavljanje novih ciljev. Vzemi si čas za otroke, naveži stike s starimi prijatelji, s katerimi si stike morda izgubila. Najprej potrebuješ občutek, da si sama sebi zadosti in dovolj, da si cela in da ti nič ne manjka, ljudje bodo potem v tvoje življenje pričeli prihajati sami od sebe. Tako prijatelji kot potencialni partnerji.
Srečno!
Zdravo ,vseeno si na boljšem kot jaz .stara sem 50 let ,službe nimam ,stanujem v najemniškem stanovanju od znancev ,nekaj malega plačam ,svoje stroške ,prihodkov oz.financ nimam ,200 e dobivam od prejšnega moža vsak mesec,zdaj se moram pa selit,ker so stanovanje prodali .Nimam kam ,nimam službe ,nimam financ,nićesar nimam ,niti razmišljat ne morem več.cele noči ne spim,rada bi delala ,službe pa ni ,napisala prošenj še in še ,leta so ovira za delodajalca ,poizvedovala okoli osebno ,če bi kje kaj dobila ,pa nič od tega.rada bi poskrbela za sebe sama , na csd pa tak nie dobiš pomoči .groza me je ,ko pomislim da bom morda pristala na cesti ,zdaj sem imela vsaj to skromno življenje in sem bila zadovoljna z njim ,kakšna bo moja prihodnost,niti misliti ne upam .mogoče bom kje našla streho nad glavo ,v zameno za delo in pomoč pri kakih starejših ljudeh, če kdo lahko kaj pomaga ali svetuje.sem iz maribora ,najbolj ubožanega mesta.