Začeti znova po 40 letu – kako?
Na pragu zrelih let sem znova na začetku poti. Vse moram začeti na novo, najti novega partnerja, poiskati novo službo in si najti nove prijatelje in hobije. Samo otrok mi ni treba na novo iskati, bom obdržala stare:-) Neskončno me je strah in pojma nimam kako začeti. Je bil že kdo v takšni situaciji? Tako neskončno sem utrujena od agonije prejšnjih let, da trenutno ne zmorem narediti ničesar, kar bi mi pomagalo, da bi lahko resetirala svoje življenje. Zdaj se zapiram vase, sploh si nisem več podobna, misel na vse kar moram narediti me spravlja v neskončen obup. Vem, da je pri teh letih vse težje, težje je spoznati nekoga in ga spustiti v svoje življenje in se ob tem ne bati, da boš ponovno razočaran. Težje najti prijatelje, če nimaš z njimi skupne zgodovine. O službi sploh ne bom izgubljala besed. Zavedam se, da moram pustiti preteklost za seboj in začeti ustvarjati nove spomine in nova doživetja ampak ne vem kako. Prvi korak? Kam, v katero smer? Kakšen nasvet, spodbuda ali tudi kritično mnenje bo zelo v pomoč.
Veliko ljudi se točno pri 40 odloča o korenitih spremembah v življenju.
Nekako pri teh letih smo ravno še dovolj mladi, da nismo stari in dovolj stari, da nismo več mladi, pa potegnemo neko črto pod analizo, kje smo bili in kaj smo počeli, kaj smo naredili v življenju, pa je marsikdo razočaran in se odloči za spremembe.
Zajahaj ta val sprememb z optimizmom, veš kaj je bilo, kako in zakaj, imaš v sebi modrost preteklosti, a pred sabo še vedno nekaj desetletij, ki jih lahko preživiš kot ti hočeš. Kaj češ boljšega od življenja?
Na podlagi tvojega zapisa sem dobil vtis, da veš, kje si, kaj hočeš in imaš dovolj modrosti, da boš znala pretekle izkušnje koristno uporabiti. Mislim, da ti tudi duhovitosti in optimizma ne manjka, kar bo privlačno za moške. Ampak v svojem projektu prenove jih daj res na zadnje mesto. Najprej si dokončno zaliži rane, si vzemi čas zase in za otroke, brez slabe vesti tudi za lenarjenje in uživanje, kolikor ti razmere dopuščajo. Prvo si porihtaj materialno plat. Če se le da, pri izbiri službe vsaj malo izhajaj iz tega, kaj te veseli oziroma te ne bo preveč obremenjevalo. Rajši kakšen eur manj in bolj mirno, kot pa da pregoriš. Iz enakega razloga tudi pri ostalih stvareh ne hiti. Spremembe, tudi pozitivne, predstavljajo stres, ki vpliva na zdravje, ki je še nekaj časa po umiritvi stvari bolj ogroženo. Širi socialno mrežo oziroma išči veze. Pri hobijih izhajaj tudi iz tega, kaj te je veselilo v mladosti. Če imaš večje otroke, ki kaj trenirajo ali se s čim ukvarjajo, razmisli, če se mogoče tudi ti najdeš v tem. Ker nas definira tudi služba in hobiji, boš potem, ko boš resetirana, lažje vedela, kakšni moški ti ustrezajo (skupni interesi, pogledi), in ga iskala v krogu svojih interesov. Oziroma bo prišel sam po sebi. Srečno in korajžno!
pri tvojih letih lahko samo zapoješ tisto slovensko narodno:
oj mladost ti moja,
kam odšla si, kje si…[/quote]
Veš kako je, vsak po svoje in mladost je zelo relativen pojem, ki včasih nima veze z EMŠO številkami, tako da si upam stavit, da je moja 70+ letna mati veliko bolj mladostna od tebe, ki jih šteješ kakih 30…
Težka pot te čaka, posebej z iskanjem novih prijateljev, mislim, da tukej prid do istih težav kot pri iskanju partnerjev. Ljudje z leti postanemo preveč v sebe zaprti in to prijateljstvo, ki se ustvari v nekih zrelih letih je vedno z nekimi zadržki, za prijateljstvo je treba poznat skoraj celo preteklo zgodovino, ki jo ima nekdo, da ne doživiš kakšnega šoka zaradi njegove preteklosti.
Avtorica, nič na silo.
Zdaj niti daleč nisi pripravljena. Prijatelji bodo prišli; če imaš možnost (da so otroci dovolj veliki), se ukvarjaj s hobiji, hodi na telovadbo, v kino, pa kaj, če sama, ni jih malo takih… Tako spoznaš sorodne duše. Vse bo lažje.
Jaz sem novo prijateljico spoznala v bolnici. Sem tvojih let, s podobno zgodbo, kot ti. S to prijateljico sva se takoj pokonektale, že leta ne s kom tako. ampak tako kot z ljubeznoijo, tudi s tem ne moreš na silo. Vzemi si čas zase, pusti pa srce odprto, ne zapri ga, za nova poznanstva in doživetja. Mlada si še, ne glede na to, kaj mladiči tu gor trobijo. Kmalu bodo najinih let, pa bojo hitro spremenili svoje čivkanje, verjemi…
Še zadihala nisi pa bi že iskala, partnerja, prijatelje……… Pusti času čas in ne išči. V tem trenutku je najvažnejše da se ne zapreš, pojdi med ljudi, vključi se v društva, kamorkoli samo da nisi osamljena, kjer boš pa se druži in ne išči globjih vezi, dovoli da se s kom začutite in vas bo potegnilo skupaj, daj času toliko časa, da bodo ljudje sami nakazali da želijo biti s teboj, v tvoji družbi….to bo ko boš vesela in ne morasta, zato pogumno naprej
pri tvojih letih lahko samo zapoješ tisto slovensko narodno:
oj mladost ti moja,
kam odšla si, kje si…[/quote]
Veš kako je, vsak po svoje in mladost je zelo relativen pojem, ki včasih nima veze z EMŠO številkami, tako da si upam stavit, da je moja 70+ letna mati veliko bolj mladostna od tebe, ki jih šteješ kakih 30…[/quote]
nimam jih “kakih 30” in bi bil glede na svoja leta ravno primeren partner za tvojo nadmladostno “70+ letno mater”, pa imam hvala Bogu dovolj mladostno ženo, čeprav relativno nisva že doooooolgo več mlada.