zadnji del
odšla je na postajo
in čakala uro
neobstoječo
čakala sebe
brez sence
ni zmogla
senca bila je
večja
močnejša
temnejša
prekrivala je nebo
če sploh
je kdaj bilo
če sploh bila je
ona sama
ali krik le
krik nad njo
nemočen je klečal
grizel preteklost
in zrl mimo
nagrobnika
brez napisa
brez imena
brez smisla
Ej, stara sablja, tebi se pa danes javim z “obširno reportažo”.
Tvoje terapije VEDNO pomagajo….
Tako dobro kot ti me nihče ne zna skregat!!!!
Ti si pravi Prjatu!