Zahvala vam, moji prijatelji……
hmmmmmm … ja Jani .. B. se gre ful rada mal po svetu potepat .. sam letos ni blo še nič .. pa tud za naprej bol slabo kaže .. palme, pa otočki pa to … sej baje .. če si neki ful ful želiš … potem .. se ti celo lahko uresniči, ane :))
sam tisto morje, ki ga zgoraj omenjam je bil pa kar Piran .. 14 dni nazaj .. kolk je pasal :)))) .. uh 🙂
… B. ma spet zmešano glavo pa mravlince v riti :))) pa ….. meditira in si želi želi želi želi želi ……. 🙂
hahaha 🙂
Janči, moram pa res priznati, da imaš več kot ….
da upaš tolikim ……… parirat? Od sile si in najbrž
ne bom mogla dočakat časa, da te vidim v živo –
dedca, kakrše si!
Ej, pridi jutri ti po robo!!!!
Mariči
Ej Marija…… o tistem kaj je in kaj ni.. ne bi zdej tuki….. no ja… sej se bo kakšen pokazal… da mi bo pomagal, ker ste res od hudiča :))))) in se moram včasih mal umakniti… kidnuti na ljevo :))))) da si nafilam baterije :)))
O srečanju… dogovori tečejo in ni hudič, da ne bi enkrat tud našli čas za to…. O robi pa… ma škoda, da sem mal oddaljen od dogajanja…. so vsi drugi prej na vrsti kot jest… ni pa rečeno, da kaj ne pridemo še pogledat k vam.. če ne drugega pa SAP in njegove pritikline :))))))
Jani
Oki, doki, Janči, kakor praviš. Če prideš, se
javi. Tisto, da smo od hudiča – kaj bi porekel
na to, da smo vsaka od svojega in da je morda
ta postal v tem času – kot ti praviš – Luciferček!
Saj, saj, zdaj se boš malo branil, se boš spet
morda malce umaknil nafilat baterije. …. kar,
jaz imam danes itak že prazne. Mi jih je služba
izpraznila in ko se bom spet lahko dvignila iz tega
“udobnega službnega stola”, grem na lepše in,
bog vedi, če ne bom tudi izgledala po tej terapiji –
malce boljše!!!! Tukaj bom še do pol šestih, pol
pa ajd u uživanciju!!!
Mariči
Kako – n’č uživancije. Bela cesta, naš gospod, ko
pride domov, dobi kompletno postrežbo – pozno
kosilce, pa “nasmešek” – četudi je ta zarad celo-
dnevnega šarjenja po posodah, pa treniranja s
kuhalnico, pa vrtenja mimo kuhinjskih elemenotov
sicer tako, bolj počasi, no, malce zategnjen, in
nato sledi postrežba s pijačo in naprej vsa preostala uživancija.
Veš, kaj sem naredila pred kratkim, ko mi je malce “zakuhalo” to njegovo pozno prihajanje domov? Že od nekdaj imam pri hiši dva taka predpasnika, kot jih imajo tiste čisto ta prave natakarice, ki so oblečene v črno – mali miceni, obrobljen z garnirčki, pa spet s sponkicami na prsih in z dolgo mašno odzadaj? No, ko sem zaslišala njegov avto, sem si nadela ta predpasnik, vzela v roko svinčnik in blokec in ga pričakala na vrhu stopnišča s “službenim nasmeškom” in koketiranjem!! Ah, ko bi, dragi prijatelj, le bil priča temu humornemu delčku našega večera in ko bi ti bilo dano videti izraz na obrazu tega zdelanega človeka? Težko težko sem se zadrževala, nato sem ga popeljala v kuhinjo, se vstopila k mizi in začela: Kaj bi gospod želeli za nocojšnjo večerjo? Usta odprta, glasu nobenega, nakar jaz: Ja, veste, imamo …… pa še malce tega …… pa kot prilogo bi bilo možno dobiti še to ……. in na koncu kot sladico še …….. Usta spet samo odprta, oči pa so že začele dobivati lepšo barvo. In tako sva šla naprej: In kaj bi gospod popili? Sok, ja, seveda, kakšnega pa, imamo vsaj tri vrste – sok izpod pipe, ki mu po domače rečemo kar mrzla voda, cedevito in pa seveda še sok za mešanje ….. in kaj bi želeli za sladico? Ja, bom pa kar tebe vzel, ko si danes tako odpočita in …….. Bemti, bemti, bemti!!!
No, večer je izpadel sicer šaljivo, kar mi ni bil namen – hotela sem namreč pokazati, kako izgleda naš dom in kako izgledam jaz, izpadlo pa je tako, kot je gospod želel – postala sem mu – sladica!!! Saj se ne pritožujem, vsaj nekaj od ničesar, ampak, tako pač je. Hočem reči, če gre zadeva iz dneva v dan po enakih tirnicah, je treba včasih malo skrenit, pa se človek spet lahko – če nič drugega, vsaj nasmeji!
Jani, upam, da boš imel prijetno večerjo?!!!
Mariči
