Prijatelj in sodelavec. Bil. 😪

Našel so je novo službo,  kjer se mu ni treba tako daleč vozit  prej samo do službe porabil skoraj 2 uri v eno smer. Logično,  da je zamenjal.

O meni je vedel veliko, skoraj vse. Tudi jaz o njem.

Do zadnjega dne sva bila ves čas skupaj. Od zadnjega dne dalje… kot bi odrezal. Konec.

Dobil je otroka, ni sporočil.  Poročil se je, ni sporočil.  Za rojstni dan mi ni voščil.  Tudi za novo leto ne.

Zanj ne obstajam več. Sem mislila, da sva bila vredu sodelavca. Skoraj prijatelja. Ni bilo slabo, res ne.

Ne znam si tega razlagati, seveda pa mi je težko. Bil je človek, s katerim sem preživela velik del življenja. 14 let.

Zelo sem žalostna.

Ima otroka že od prej, z bivšo ženo. Zdaj je dobil se enega.  Nič ne vem o tem otroku. Niti kako mu je ime. Niti, če je fantek ali punčka.

Ehhh, ž/m prijateljstvo…, je kdaj sploh nakazal, da te bi dol dal, Al pa ti njemu.. Če ni tega v igri, gre to prijateljstvo hitro v pozabo.., pač dolgčas.., služba pa pač more bit in valja je treba bit skuliran s sodelavci..

Tak tip.  100% predan novi situaciji.

Odreže prejšnjo z vsemi ljudmi vred in gre naprej.

Nič v zvezi s tabo. Ti si super.   No, saj je tudi on- samo eno napako ima: za sabo podre vse mostove.  Ker nima časa, se mu zdi nesmiselno negovat en odnos na daljavo.

Če ga bo pot spet prinesla nazaj v tvojo bližino, bosta pa spet odlična sodelavca in prijatelja.

Pa daj no halooo!

Kaj pa tebi počne?

Kdo si ti da bi si s tabo dopisoval?

In kaj praviš kako bi lahko njegova partnerka to razumela?

Pa dej no zamisli se malo.

Bila sta samo sodelavca. Prvo in zlato pravilo je: služba je služba, družba je družba.

Vi pa se še kar naprej spoprijateljujete s sodelavkami in sodelavci v upanju, da boste prijatelji. Prijatelji? Prijateljev in prijateljic se ne išče na delovnem mestu. Partnerja še manj.

Dopovejte si že enkrat v glavo, da sodelavcev ne zanimate. Ne zanima jih vaš prosti čas, ne partner, ne otroci, ne vnuki. Če sprašujejo, sprašujejo zato, da imajo kaj za obrekovat.

Delamo zato, da dobimo plačo in nič drugega.

..aamm…ja, pa si ga kontaktirala, pošlijala sms-e za NL, RD…ali samo čakala njegov signal, da se javi…

KAj ce

Je bila njegova ljubosumna in je na njeno zeljo in siht zamenjal in prekinil stike.

Očitno je on tebi več pomenil kot ti njemu. Verjetno te je imel zgolj za sodelavko in ne za prijateljico. Eni grejo zlahka naprej.

“Eni grejo zlahka naprej.”

Dvomim, še na žival se navežeš, pa se ne boš na človeka po 14 letih, ampak ko ne delata več skupaj, ni več vezivnega tkiva in s stališča družbenih norm je neobičajno, da ostaneš v rednih stikih z nekdanjo kolegico, če si v vezi pa sploh, in kot je nekdo že omenil, ne bi bilo nepričakovano, da njegova, ki je očitno lihkar rodila, ne želi, da si dopisuje z eno drugo, za povrhu samsko.

Zakaj pa iz stališča družbenih norm ni sprejemljivo, da imaš prijatelja nasprotnega spola?

Saj nisem govorila o ničemer drugem kot o prijateljstvu.

Sicer pa nisem samska in imam moža in 3 otroke. Ne razumem kaj bi bilo lahko narobe. Poštena sem in ne varam svojega moža. Prav tako on ni varal svoje izbranke in lepo sva se razumela, lepo preživljala čas v službi.  Zakaj je nesprejemljivo imeti prijatelja?

Bil je boljši prijatelj kot vse moje prijateljice. Vse je izvlekel iz mene, za vsako tezavo je vedel, pa tudi če nisem hotela povedati, se je na tak način ukvarjal z mano, da sem mu marsikaj zaupala. Seveda ga pogrešam.  Težko mi je. Nočem pa nekaj provocirati. Tudi jaz sem namreč pomislila na njegovo izbranko, pa da je morda bolj ljubosumna, čeprav nima na kaj biti. Name?

Niti približno.

Za anonimno 8409… se v vsem strinjam, razen v tem, da se moški lahko naveže, tega la skor ne verjamem, da bi se moški lahko navezal na žensko? Moškim ni mar za nič, ženska jim je stvar, ki jo uporabi in zavrže…

Ti pa si ena osamljena nesrečna duša. Ni v navadi da nekdanjim sodelavcem razlagamo dalje o svojem lajfu, ko zamenjamo službo. Malo čudaško je tvoje pisanje. Navezala si se na tipa s katerim sta delala v službi. Vsak ima dalje svoje življenje, meni tu vse štima. Ko greš drugam, stare stike pozabiš, razen če gre za obojestranski interes po nadaljnjem druženju.

Če je človek preveč vsiljiv, ni dobro.

Ni nesprejemljivo, je pa neobičajno in ene ženske so ljubosumne, ni jim prav, da si je njihov blizu z eno drugo in si dopisuje z njo, kaj šele dobiva.

Vsekakor nekdo, ki vam je bil lahko dober prijatelj, ne rata čez noč tako čustveno hladen, da ne bi tudi on pogrešal vas, ampak tipi smo tko narejeni, da tudi brez pritiska svoje ženske ne kažeš takih čustev sodelavki, da ne bi bil narobe razumljen ali izpadel mehkužen ipd., brez skupne službe pa nimata več vezivnega tkiva in “alibija” za komunikacijo.

Nič vam pa ne brani poslati tipu sms, da vam je s prijetnimi spomini ravno prišel na misel, da ste se imeli pri delu z njim lepo in da mu želite vse naj v lajfu, dajte mu povod in priložnost, da nadaljuje komunikacijo. Na dolgi rok je najbrž sicer neizogibno, da se bosta odtujila, ampak prehod je lahko bolj mehak.

To bi a tudi mene vsaj začudilo, če že ne tudi malo prizadelo. Sem še iz časov, ko smo tudi sodelavci vsaj do neke mere postali prijatelji in ohranili stike tudi kasneje. Ne pogoste, a vsaj za praznike in pomembnejše dogodke . Za te praznike sem voščila tudi trem bivšim sodelavcem izpred 30 let. Mož občasno pove, da sreča kakšno bivšo sodelavko in zavijeta na kavo, pa nikoli v tem nisem videla nič slabega.

Mogoče pa mu nisi bila tako dobra prijateljica kot si ti misliš. Malo razmisli, kako si se obnašala do njega. Si bila do njega vedno iskrena.

Tudi pri meni je bilo tako. Sva bila prijatelja in sodelavca. Vendar se ona do mene ni vedno obnašala iskreno in pošteno.  Zato sem se do nje v službi obnašal normalno, da nebi bilo kakšnega nepotrebnega “postrani” gledanja v službi. Da si nebi sodelavci napačno razlagali. Ko sva se razšla kot sodelavca, sem lažje prekinil stik z njo. in nihče nič ne ve.

Mogoče je pri tebi bilo tudi tako.