Veš kako je, jaz sem zelo dolgo živela pri mami. Na kraj pameti mi ne bi padlo svojo plačo imet zase pa živet na njen račun.
Že to je bilo ogromno, da mi ni bilo treba najemnine plačevat, ker smo bili pač v hiši. Da pa pričakovala, da bo mama plačevala hrano, mi kuhala, plačevala položnice…? Mi na kraj pameti ne pride kaj takega.
Dokler so otroci študenti (redni, ne neko pavziranje) je eno. Ko pa zaključijo šolanje pa je parazitsko, če ne plačujejo svojih stroškov.

Živel si na račun staršev (povsem očitno, če si skoraj vso plačo privarčeval) do skoraj 30-tega leta, zdaj se pa hvališ, da si jim pomagal pri košnji trave in obrezovanju dreves? Pa sej nisi resen, no.

Ja no, pač si živel na stroške staršev. Saj te nihče ne obsoja, samo povej, kot je. Pustili so ti, da si živel na njihov račun, to je to. Če bi moral vse plačevati, bi bil pri njih do 35. leta, ne? Ali pa še dlje.

no vidiš, temu tvojemu nakladanju jaz rečem čista foušija

jaz definitivno svojemu otroku ne bom zaračunavala najemnine, stroškov, če bom videla, da je odgovorna ženska in špara za to, da bo šla na svoje.

jaz sem sicer odšla od doma pri 25, se selila iz enega najema v drugega, se zapufala za en, pa za drug kredit za nepremičnine, ampak, če lahko otroku malo tega prihraniš, zakaj pa ne….

zakaj ne hodi domov pomagat?
si moreš mogoče mislit, da pa starši niso glih za prvim ovinkom, pa mogoče ima tako službo, da ne more ob treh zaključit in priletet pomagat

jaz pomagam staršem, kolikor lahko, ampak tudi živijo daleč in to pač ni vedno možno. in se znajdejo drugače. se morajo
[/quote]

Ja, okej, super. Bo pač živela na tvoje stroške, nič takega. Vse kar pravim, je, da se mora človek tega zavedat. In da mu brez tega ne bi uspelo niti pod razno, vsaj ne v doglednem cajtu. Kakšna foušija, o čem bluziš. Ne pa da reče, da je pomagal kositi doma in to je to, rešena zadeva, s tem je kao oddelal svoje. Narod se ne zaveda, kaj pomeni, če ti ni treba plačevati za hrano in stroške. To je ogromno, draga moja.

Jaz ne obsojem ne enih ne drugih. Ne te, ki so dobili vse na krozniku servirano. Kaj sele tiste, ki so si popolnoma vse kar imajo morali zares samostojno zasluziti. Dejstvo je, da zivljenje ni komunajzerska uravnilovka. Ljudje pac izkoristijo svojo situacijo. Situacij pa je toliko kot ljudi.

Zato pa za razliko od vecine, ki se rutinirano postavlja z nezasluzenim, slednje se nimam za uspesne. Med slednjimi je vecina vecjih “luzerjev” od nekoga, ki “kampira” pri mamici tako, da jo prezivlja.

Ne vem kaj potem rečete na to, da babice in dedki vsako popoldne otroke prevzamejo v vrtcu, jih nahranijo, jih vozijo okoli? Čez vikende jih imajo tudi. Okoli mene so sami taki adolescenti.
Sama sem živela doma do 29 leta, staršem sem ponudila neko sorazmerno plačilo stroškov, a nista hotela vzeti. Ker sta prvič imela več kot dovolj zase , drugič pa ker nisem zapravljala in sem res šparala.
Ko sem se z možem odselila na svoje, mi je to res pomagalo, z možem sva kupila stanovanje, nisem staršev nikoli izkoriščala tako kot nekateri delajo
Ene babice imajo otroke non stop, starša si vzameta vikend zase, babice čuvajo, seveda takrat hranijo, peljejo kam. Skuhajo kosilo, seveda se za tamlade. Zadnjič mi sodelavka pribije, da ona ne zna kuhati, itak tašča kuga se za njih, živijo v isti hiši, vsak v svojem Štuki(. Potem bleknem pa menda vsak za hrano plačata, pa reče, Ah ne, tašča nikoli ni nič rekla. Sama sem ena redkih, ki tega ne delam, ki vzamem otroke s seboj v trgovino, ki jih peljem v vrtec in poberem iz vrtca ( z možem se izmenjujeta, en pobere, drugi pa odpelje). Za vse sva samostojna, ker se nama tako zdi prav. Starše vidiva na 14 dni, ne vidiva k njim na kosila.

Krediti se ne plačajo sami 🙂 Zato pa ti izvajajo pritiske nad ljudmi, ki živijo pri starših, da lahko odplačajo svoje nasedle investicije, ker težko najdejo koga, da jim plačuje za njihovo usrano luknjo.

Saj to je to. Vsak ima neko svojo zgodbo, situacijo. Dalec od tega, da je vse v podedovani parceli, zivljenju pri starsih, ipd.

Imas ljudi, ki so se iz bivalisca starsev sicer zgodaj odselili in “osamosvojili”. Zato pa so od doma odnesli vse zivo, nase prepisali avto, sproti dobivajo hrano, ni da ni. Medtem, ko so nekomu drugemu zadnji kos oblacil starsi kupili, ko je imel 17 let, se izpit za avto si sele mora placati, preden lahko razmislja o nakupu avtu, vsak lonec si mora sam kupiti, skupaj z vsem ostalim. Kdo bi rekel, da gre za malenkosti. Jaz pa sem rahlo zacuden videl koliko je vsega, ko sem za potrebe zavarovanja v sklopu kaksne selitve moral narediti podrobni spisek “lastnine”. Samo “malenkosti” v popolnoma opremljeni nepremicnini je bilo za v vrednosti vecine vasih nepremicnin. In prav vse to sem dejansko sam tudi kupil. Kdo drug pa si orodje za karkoli ze potrebuje se pri 40ih sposojaja pri ateku. Pohistvo mu “pomagajo” kupiti sorodniki. Omare, ki so jih drugi placali, so polne “krame”, ki so jo ravno tako vecinoma financirali starsi. Klet polna sportnih rekvizitov in druge “krame” je pri nekaterih ravno tako zasluga starsev. Da se v razna financna darila za rojstne dneve, poroke, diplome, itd, desetletja!, niti ne spuscamo. Pa tudi kasneje so taksni, ki so ze v mladosti najvec dobili, pogosto dobitniki kaksnega rabljenega druzinskega avta, vedno znova kaj manjsega podedujejo po neki daljne teti, ki je morda nikoli niti videli niso, in si tako obnavljajo vozni park, financirajo dopuste ali pac “le” dopustujejo v druzinskih “vikend” kapacitetah. Nekateri ze od polnoletnosti kasirajo najemnino kaksne podedovane nepremicnine, da se lazje “osamosvojijo” in na olajsevalno.okoliscino “pozabijo”. Ma… kaj vse se dogaja. Hudiceva malo je ljudi, ki so karkoli zares sami ustvarili.

S tem ni seveda nic narobe. Blagor taksnim, ki dobijo. Dejstvo pa je, da se le redki zavedajo koliko je ura. Vse kar lahko slisimo je, da so vse “samostojno”, itd.

Kakorkoli ze, v neki tocki zrel clovek spozna, da se je s temi recmi brez veze kaj dosti ukvarjati. Neke zivljenske karte so ti bile podeljene. In vse kar lahko naredis le, da z njimi cim bolje odigras sbojo partijo zivljenja. In to po svojih kriterijih “uspesnosti”.

Niče ne obsoja. Samo verjetno komu pokrov dvigne, ko se takšni lotijo pametovat, kako se da priti do stanovanja. Ja, je razlika ali ti 10 let šparaš ob mamini hrani ali plačuješ najemnino in se absolutno sam preživljaš.
Samo za to gre, da se takšni ponavadi primerjajo s tistimi, ki so res samostojni.

Nikogar ne obsojam, samo enostavno človeka v otroški sobici, ki mu doma perejo, kuhajo in urejajo stvari, ne vidim kot potencialnega partnerja. Pa tudi če ima “ločeno” gospodinjstvo in ima svoj denar, ki ga vlaga v blazno kul obnovo sobe in v avte, bi me bilo sram, da bi tja hodila, ko pa sploh nisem dejansko pri njemu. Da bi šla k njemu, potem bi se morala pa iti small talk z njegovimi starši, vedoč, da sem v njihovi hiši. Ne hvala. Ne obsojam, mene pa ne obsojajte, če naredim obvoz. Najem je morda res metanje denarja stran, vendar kvaliteta življenja, ko nikomur ne polagaš računov, je čisto druga. V tujini najem sploh ni nujno nekaj slabega, tudi dobro situirani so v najemu, kdaj pa kdaj zamenjajo stanovanje itd. Plus ne zdi se mi zdravo iti od življenja pri starših direkt v življenje s partnerjem, ampak moraš biti vmes samostojen, partnerstvo ne sme biti način preživetja.
In ja, pričakujem nekaj dediščine (ki bi prišla prav predvsem mojim potencialnim otrokom), ker pač ne vem, zakaj bi bila razdedinjena, ampak tudi če ne dobim nič, lahko poskrbim zase. Zunanjo pomoč pa tudi moji najemajo, gre za stvari, ki jih jaz niti strokovno ne znam niti nimam časa. S svojim denarjem počnejo ne vem kaj, se ne vtikam, sem pa prepričana, da zunanja pomoč ne stane toliko kot 10 let najemnine in stroškov lol.

Sam se ukvarjam z oddajanjem večjega števila stanovanj. Pri vseh najemnikih opažam ogromno zagrenjenost, ko pridejo do 40. Leta in so se vedno v najemu. Takrat začnejo tudi nagajati, ker ves gnev prenesejo nate, ker ti sluziš. Tako to gledajo, vedno mora biti nekdo kriv. Kako boš kaj privarčeval pri tako visokih najemninah, ki so odraz predragih nakupih cen, potem pa še otroci , strošek vrtca, saj res ne ostane nič. Zato dam avtorju prav, prav je , da se privarčuje čim več, dokler si sam, brez otrok. Živi doma, ne iti v najem. Imel sem najemnike, potovanja Afrika, Avstralija, USA, potovanja po 6000 EUR za dve osebi. Ok, samo enkrat se živi, prav. Potem pa ona zanosi, histerija, kar naenkrat samo jamranje, kako ne more družina do svoje strehe nad glavo. A pozabila sta na vsa potovanja, luksuzne večerje. Odloči se, kaj ti je prioriteta. Ne moreš vse zapraviti , potem pa kriviti države. Moj sin je edinec, sedaj ima svojo novo zgrajeno hišo. Živel je doma, niti pomislil nisem da bi mu rekel, fant,daj mi 200 EUR za sobico in stroške. Dal sem mu lepo parcelo, pa čakal, da vidim, kako sem fanta vzgojil. Plačal je GD, zgradil hišo , jo pokril, okna , vrata, notri omete, tlake, vse s prihranki. Potem sem mu pa tudi jaz kaj pomagal pri hisi, da jo je dokončal. Če bi vandral , pa dopust tam in tam, pa dobri avti, bi ga pa pustil.

Meni pa ni jasno, da toliko energije zapravljate za to, kaj si drugi mislijo… če obsojajo ali ne-obsojajo…
VEDNO je tako: eni obsojajo, drugi ne obsojajo… pa naredi kar hočeš in kakor hočeš.
Na nas je, a se zarad tega sekiramo ali nas “baš biga”.
Samo to!

Od kdaj je treba drugim polagat račune, ki jih niti ne poznaš,niti nimaš nič od njih, niti jim nič ne dolguješ? Koji kur.ac je pomembno mnenje drugih, prosim razloži?

Potem mu pomagaj, taki ki jih opisuješ, čakajo na nekoga, s katerim si lahko deli stroške in spizdi od doma čimprej kot je mogoče. Ampak sam je zelo težko. Aja ti se hočeš priselit k nekomu, ki že ima vse in tebi ni treba nič prispevat.

Na dobre avte se spravijo tisti, ki vidijo da s stanovanjem ali hišo ne bo nič in potem prišparan denar raje dajo v avto, ki je sicer dober, ampak ne preseže niti četrtino vrednosti ciljne nepremičnine, da imajo vsaj neki od šparanja in dela.

Potem mu pomagaj, taki ki jih opisuješ, čakajo na nekoga, s katerim si lahko deli stroške in spizdi od doma čimprej kot je mogoče. Ampak sam je zelo težko. Aja ti se hočeš priselit k nekomu, ki že ima vse in tebi ni treba nič prispevat.

Na dobre avte se spravijo tisti, ki vidijo da s stanovanjem ali hišo ne bo nič in potem prišparan denar raje dajo v avto, ki je sicer dober, ampak ne preseže niti četrtino vrednosti ciljne nepremičnine, da imajo vsaj neki od šparanja in dela.
[/quote]

Res je, načeloma je brez veze samski osebi riniti v najem, če ima doma neko svojo zasebnost, vsaj približno, plačuje stroške in oddela svoj del gospod. opravil. Vmes pa tudi špara. Da bo takrat, ko bo imel resno zvezo, imel možnost iti na svoje skupaj z njo/njim. Saj veliko tistih, ki trenutno bivajo pri starših, nima namena to počet celo življenje. Pač ker so samski, ne vidijo smisla v plačevanju visoke najemnine nekje, če so itak več kot pol dneva v službi. Ne vem, zakaj bi okoli takega nekdo naredil obvoz. Drugo je, če pri 40-tih še vedno koristi vse usluge mama hotela, mama mu še sobo pospravlja, kuha, pere, lika… to je potem druga stvar, ampak samo zato, ker so taki potem navajeni, da je itak vse narejeno in do 40. leta mislijo, da se stranišče samo spuca. Potem vse to prenesejo na svoje partnerje in imajo idejo, da bo še naprej tako kot doslej. Kdor pa se ali zaveda vsega luksuza, s katerim so ga doma pitali, in se hoče spremeniti, ko gre na svoje, ali pa je tudi pri starših opravljal svoje gospodinjske dolžnosti, pa je ravno tako material za partnerja, zakaj ne?

Res je, načeloma je brez veze samski osebi riniti v najem, če ima doma neko svojo zasebnost, vsaj približno, plačuje stroške in oddela svoj del gospod. opravil. Vmes pa tudi špara. Da bo takrat, ko bo imel resno zvezo, imel možnost iti na svoje skupaj z njo/njim. Saj veliko tistih, ki trenutno bivajo pri starših, nima namena to počet celo življenje. Pač ker so samski, ne vidijo smisla v plačevanju visoke najemnine nekje, če so itak več kot pol dneva v službi. Ne vem, zakaj bi okoli takega nekdo naredil obvoz. Drugo je, če pri 40-tih še vedno koristi vse usluge mama hotela, mama mu še sobo pospravlja, kuha, pere, lika… to je potem druga stvar, ampak samo zato, ker so taki potem navajeni, da je itak vse narejeno in do 40. leta mislijo, da se stranišče samo spuca. Potem vse to prenesejo na svoje partnerje in imajo idejo, da bo še naprej tako kot doslej. Kdor pa se ali zaveda vsega luksuza, s katerim so ga doma pitali, in se hoče spremeniti, ko gre na svoje, ali pa je tudi pri starših opravljal svoje gospodinjske dolžnosti, pa je ravno tako material za partnerja, zakaj ne?
[/quote]

Podpis pod tole.

Pa dobr no, zakaj pa bi šla v najem, če sem bila lahko doma do 30. Leta? Je to za vas mama hotel? Kaj pa je potem ko živite v mansardi? Pa vam starši čuvajo otroke, kosijo vrt, celo pospravljajo. Midva sva živela vsak pri svojih, hodila v službo, varčevala , nisva potovala, ker sva želela čim prej v svojo hišo. Vedela sva da je to najboljši čas. Ko so enkrat otroci, so stroški, da si še v najemu, pa res nič ne ostane. Ne vem zakaj zagovarjati težko pot, če obstaja lazja. Sicer sem staršem dala 200 EUR za del stroškov, ampak večina plače je šla na stran za hišo. In kaj je s tem narobe?

Taki niso zadovoljni z lastni življenjem in se morajo vtikovati v druge.
To je za ignoriranje. ” Ko jebebudaloki nimapodlastnokapopošlihtano!”

Res je, načeloma je brez veze samski osebi riniti v najem, če ima doma neko svojo zasebnost, vsaj približno, plačuje stroške in oddela svoj del gospod. opravil. Vmes pa tudi špara. Da bo takrat, ko bo imel resno zvezo, imel možnost iti na svoje skupaj z njo/njim. Saj veliko tistih, ki trenutno bivajo pri starših, nima namena to počet celo življenje. Pač ker so samski, ne vidijo smisla v plačevanju visoke najemnine nekje, če so itak več kot pol dneva v službi. Ne vem, zakaj bi okoli takega nekdo naredil obvoz. Drugo je, če pri 40-tih še vedno koristi vse usluge mama hotela, mama mu še sobo pospravlja, kuha, pere, lika… to je potem druga stvar, ampak samo zato, ker so taki potem navajeni, da je itak vse narejeno in do 40. leta mislijo, da se stranišče samo spuca. Potem vse to prenesejo na svoje partnerje in imajo idejo, da bo še naprej tako kot doslej. Kdor pa se ali zaveda vsega luksuza, s katerim so ga doma pitali, in se hoče spremeniti, ko gre na svoje, ali pa je tudi pri starših opravljal svoje gospodinjske dolžnosti, pa je ravno tako material za partnerja, zakaj ne?
[/quote]

No, ni treba zdaj kuhanje, pranje, likanje obravnavat kot da je neka huda znanost, za katere rabiš min. 4 leta študija. Tudi če nekdo tega ne dela doma, se že navadi v dveh tednih, največ enemu mesecu, če ni fizično ali umsko omejen.

Vceraj sem bil na zmenku s svezo zdravnico, ki je skozi cel studij, celo specializacijo, “kampirala” v mama hotelu. Mama ji je ves ta cas celo cevlje pucala. Skratka, doma ji je bilo vse servirano. Tak dogovor so pac imeli. Sedaj pa si je samostojno, s kreditom seveda, kupila hiso, le vseliti se se mora. In jasno, da tezko najde tipa, ki je na “njenem nivoju”. Bi jo kdo kritiziral?

No, ni treba zdaj kuhanje, pranje, likanje obravnavat kot da je neka huda znanost, za katere rabiš min. 4 leta študija. Tudi če nekdo tega ne dela doma, se že navadi v dveh tednih, največ enemu mesecu, če ni fizično ali umsko omejen.
[/quote]

Seveda ne gre za hudo znanost, gre za to, ali se ti ljubi to počet ali ne. In če se tipu ne ljubi in če je navajen, da mu mamica vse zrihta, se bo težko tega lotil. Imaš en kup dokazov v vsakdanjem življenju, kar vprašaj ženske.:)) Lahko se navadi v dveh tednih, lahko pa ga mora partnerka non stop in ves čas opozarjat na to, da vsaj za seboj počisti. Ne bi verjel, če ne bi videl, verjemi.

Tako da ne gre za znanje glede tega, ampak za voljo do dela. Da se sploh tega lotiš. Ker roko na srce, eni se nikoli ne. Pa ne ker ne bi zmogli, ker je tako težko, ampak ker se jim ne da.

No, ni treba zdaj kuhanje, pranje, likanje obravnavat kot da je neka huda znanost, za katere rabiš min. 4 leta študija. Tudi če nekdo tega ne dela doma, se že navadi v dveh tednih, največ enemu mesecu, če ni fizično ali umsko omejen.
[/quote]

A si bebo, al kaj? kdo pa pravi, da je umsko pretežko? Fizično se jim ne ljubi, to je vse…. pa kaj se sprenevedaš, da tega ne kapiraš? V dveh tednih se navadi ali pa ne… in nima veze s tem, ali je umsko omejen ali ne, ampak ali se mu ljubi iti iz svoje cone udobja, samo to. Lahko je doktor znanosti, pa se mu ne bo ljubilo.

Če je nujno, se bojo brez problema navadili, se jim bo začelo fizično ljubit, ko se bojo začeli utapljat v lastnem dreku. Kot pravim, edina ovira je da nimajo plače 1300+, da lahko grejo na svoje, zato so v “mama hotelu”.

Naj povem, da sem sam živel doma do 30-ega, tudi pomagal, pri popravilih, košnji, obrezovanju, barvanju lesa. oče je ves čas bil v službi, zato je bila moja pomoč zelo dobrodošla. Sedaj, ko sem na svojem, najemajo zunanjo pomoč, ker sama starša ne zmoreta. Živel sem doma, varčeval, skoraj celo plačo dal na stran , imel lepe prihranke in v Mariboru skoraj v celoti z lastnim vložkom kupil 2,5 sobno stanovanje.

Hahahah, in s tem, ko si pomagal pri košnji in občasnih popravilih, nisi pri starših živel zastonj?? Moj 15-letnik pomaga pri košnji in popravilih, obrezuje sadje, posesa bajto… Pa je osnovnošolec. Če bo pri 26 še vedno doma, bo kar konkretno prispeval za stroške in hrano POLEG POMOČI in ostalega dela. Še vedno bo lahko prihranil kar konkreten znesek, če mu ne bo treba plačevati najemnine, se ti ne zdi? Da pa zaradi tiste svoje občasne pomoči kar meniš, da si “plačeval za bivanje”, hahahahaha. Kot je ena zgoraj rekla, a če bi imel svojo bajto, pa bi z gospodinjenjem in popravili oddelal za stroške in hrano, ali kako?

In zdaj morata starša plačevati, ker gospodič je svoje že oddelal. Da si jim dolžen vsaj tretjino tega zneska, ki si ga prišparal in da bi zato moral do konca njunega življenja opravljati občasna dela pri njih (ne pa da plačujejo druge ljudi), ti pa ne kapne?
[/quote]

Ej ce rabis od svojega otroka teh 200eur za stroske pa res nevem kaj si v lajfu delo. Ko cigan si ki si napumpajo froce za delovno silo.

Bencin 150€
Hrana 250€
Položnice 200€
Zavarovanje dodatno 35€
Zav. za avto 35€
Naročnina za telefon 25€
=695€ ,prejmem 750. Ostane 55€
Oče invalid prejme 300€,dodatno ma 35€,avto 35€ , telefon 15€. Obrok kredita za prizidek k hiši pred 7leti ,ker ni bilo niti kopalnice 170€. Je 255€ . Mati je umrla pred 6 leti. Njemu ostane teoretično 44€ na mesec,meni 55. Včasih še pride dimnikar,se pokvari kaj na avtu,crknil je pralni stroj, crknil je štedilnik…si sposodiva takrat in pol je to treba vračat mesečno kolko zmorema.
KAJ PR PIZDI NAJ ŠPARAM?