Zakaj se ljudje ogibajo tistih ki veljajo za posebne?
Meni oblačenje in frizura veliko povesta.Človek, ki je kar naprej samo v črnem, je zame dolgočasen in neustvarjalen.Kar imaš v glavi, tako se kažeš tudi navzven.
To je tipično razmišljanje zamegljencev. Največ je glih ustvarjalnih ljudi, ki se oblačijo v črno. Razni poeti, pisatelji, oblikovalci, glasbeniki, ker s tem se osredotočajo na svojo ustvarjalnost. Škoda, da ljudje ožigosajo človeka po oblačenju. S tem lepo kažete svojo inteligenco. In črna je močna, zaščitna ‘barva’.
Avtorica, priporočam ti v branje ali v ogled tole predstavo:
https://www.cd-cc.si/sl/kultura/gledalisce-in-ples/ivan-cankar-pohujsanje-v-dolini-sentflorjanski
..in potem boš dobila bolj jasen vpogled v razloge in vzroke čemu toliko strahov majnnega povprečnega uma pred drugačnostjo (katerokoli, tako pozitivno kot negativno)..
..korak naprej temu je pač strah pred spremembami..še en korak naprej (do tega zavedanja pač večina sploh ne pride, ga samo morda čuti podzavestno), je pa zavedanje o lastni praznosti in siromaštvu domišljije in duha..
Človek, ki ga je strah živeti, premakniti se iz cone znanega, varnega in udobnega, in ko tak človek sreča nekoga, ki je drugačen, ga ta drugačnost ogroža, njegov majhen, znan svet, ki ga z vsemi sprenevedanji vsakodnevno vzdržuje, in edino kar si upa narediti, je to, da povzročitelja odstrani (ponavadi s klevetami in lažmi)…da lahko potem v svoji mali škatlici v miru gnije dalje..
Povprečneže ponavadi lahko enostavno testiraš:
Vprašaj jih kaj in kdaj so nazadnje kaj prebrali, gledali (razen Lady, in Big Loserja in 50 odtenkov sive).
Potem jih vprašaj po OSEBNEM mnenju (o tej knjigi, filmu, predstavi)..odgovori v stilu “bilo je zanimivo”, “ni mi bilo všeč”, so seveda nezadostni.. 🙂
Zanima me, ali je ta “posebnež” struhar poročen ali v zvezi, grem stavit, da je plahe narave in da še ni imel ženske, da je tudi nekoliko preveč “pameten”, torej da rad filozofira in govori o stvareh, ki jih v praksi ne pozna v življenju. Takih pa nihče ne mara . Zdaj ali se bo kam odselil, ali bo našel primernega partnerja zase, morda partnerko, da bi malo več potoval in ne bo več tako osamljen in v prazno lapal proti ljudem, ali pa bo pač izločen še naprej!
tudi za gospo flavtistko mislim, da je samska ampak spolno izkušena, razvajena in morda nesposobna dajanja, spontanosti.
Po moje ni prepovedano bit drugalen, vendar če ljudje s posebnežem ne najdejo sorodnosti, topline, ga normalno izločajo, sicer bi prisilni odnosi lahko vodili v sovražnost. Posebneži naj bodo srečni, da jim vsaj vsi dajo mir ! Včasih so take za šalo pretepali.
Imam v čem prav glede stanu omenjenih?
Lepo napisano. Sploh ta del bi izpostavil:
Človek, ki ga je strah živeti, premakniti se iz cone znanega, varnega in udobnega, in ko tak človek sreča nekoga, ki je drugačen, ga ta drugačnost ogroža, njegov majhen, znan svet, ki ga z vsemi sprenevedanji vsakodnevno vzdržuje, in edino kar si upa narediti, je to, da povzročitelja odstrani (ponavadi s klevetami in lažmi)…da lahko potem v svoji mali škatlici v miru gnije dalje..
Tocno to. Vecino drugacnost ogroza. Ce gre za splosno znano pozitivno drugacnost, npr. razni uspehi, dosezki, … pa se le te tako ali drugace racionalizira kot nic vredne, izpostavi dlako v jajcu, neredki pa gredo celo tako dalec, da dosezke posebnezev racionalizirajo kot nekaj negativnega. Tako se ljudje izognejo obcutku manjvrednosti.
Primerov iz vsakdanjega zivljenja je nesteto. Seveda tudi na forumu. Npr. pretirana kriticnost do ljudi nadpovprecnega videza, komentir slike izpostavi kaksno negativno malenkost, ki seveda “vse” pokvari. Pripravljenost na prvo zogo popljuvati sicer uspesno, morda celo slavno, osebo samo zaradi naslova clanka, kar kaze na negativni bias/nastrojenost prati izstopajocim. Podobno seveda velja tudi do tistih, ki izstopajo v. katerokoli smer. Samo da so drugacni. V poplavi nepotesenih tako samskih kot porocenih fukfehtarjev se tiste, ki se jim “dogaja” poskusa na vsak nacin interpretirati kot slabe. Na splosno, manj ko se ljudem “dogaja” v lastnih zivljenjih, na kateremkoli podrocju, bolj bodo nastrojeni proti tistim, ki “zivijo”. Potreba vecine po prepricevanju, da je njihova sibicna skatlica “edino pravo zivljenje”, se pravi najboljse, je prav neverjetna. Na splosno, pripravljenost zavajanja samih sebe ne pozna meja.
Je oseba, ki je drugačna od večine v določenih stvareh, ljudje pa se je ravno zaradi tega dejstva izogibajo. Za družbo si ljudje zbirajo sebi podobne, somišljenike, ne v vsem, ampak v večini. Zakaj? Ker je v taki družbi najprijetneje, sproščeno. Vsako prilagajanje zaradi drugačnosti je lahko težavno in se večini ne da s tem ukvarjat. Ni prav, je pa tako in to je zame razlaga zakaj se ljudje izogibajo posebnežev, čeprav ni s temi posebneži pravzaprav nič narobe.
No ja, če nekdo hoče živeti v svoji škatlici, je to izključno zadeva tega človeka in mi res ni jasno, zakaj sedaj obsojat? Kaj to konec koncev druge sploh zanima, kako se nekdo odloči živeti? Če to ne moreš sprejet, se odmakni a ne rabiš obsojat. Obsojanje je dejanje slabičev ne pa pravih posebnežev. Posebneži pustijo ljudem da so točno tam, kjer morajo biti, brez obsojanja.
Niso vsi posebneži visoko inteligentni ali imajo široko percepcijo. Mnogi so tudi posebno glasni in pozornosti željni in zato glasni. Nekaj takih je tudi na monu.
Posebni so zato, ker so drugačni in se ne zlivajo z okolico. Oz. avtoric/a teme jih označuje za posebneže, ker ne pašejo v njen/njegov kalup življenja. Ni problem v ”posebnežu” ampak v piscu teme.
Obirajo pa tako vsi vsakega, ki ni po njihovih standardih.
[/quote]
Res je. Tisti iz Kamnika, ki je razbijal okna po hišah in s kladivom potolkel še psa, je najbrž tudi kamniški posebnež, kajne.
Vprasaj se za kom se bolj kadi, teh v sibicnih skatlicah ali posebnezi, pa bos vedel koga se obsoja in kdo je slabic, a ne? 🙂
[/quote]
Ne se ne sprašujem, za kom se bolj kadi. Sprašujem se, v čem je smisel obsojanja.
Če se nekdo hvali da si upa živet, zakaj potem potreba, da obsoja tiste, ki si pač ne upajo iz cone udobja?
Ne vem, če je to normalno, da obsojata ljudi. kajti napisano je obsojanje. In ostalo tudi.
[/quote]
Opažanje, bolj ostro sicer, a še vedno to ni obsojanje.
Obsojanje bi bilo, če bi prepričevala in vsiljevala vsem omejenim na duhu in prestrašenim, da morajo živet drugače in če ne bi, ni jim verbalno (ker smo na forumu) grozila ali kako drugače napadala.
Dopuščam, da so v svojem varnem svetu miljavžent omejitev, ki so si jih, večino, postavili sami.
In če bi bilinzadovoljni, toliko bolje in lepše.
A niso, ker ravno s svojim jamranjem in agresivnim vsiljevanjem, obsojanjem in napadanjem drugačnih od njih, izražajo svojo majhnost, prestrašenost in nezadovoljstvo.
Bolj si omejen, majhen in prestrašen, bolj boš agresiven do drugih, sploh če so le ti drugačni od tebe.
Kateri psi pa ves čas bevskajo?
Veliki ali majhni? 🙂
To ne drži vedno.
Ker če bi to bilo vedno tako, bi postalo blazno dolgočasno.
Predstavljaj si, vedno eno te iste debate, vici, skratka, vse v družbi poznaš, že v naprej veš kakšen je njihov domet.
Vedno je lepo spoznati, poskusiti, videti, razmišljati, doživeti tudi kaj novega.
Se strinjam, da v dobri družbi znanih ljudi, je lahko to morda lepše, ampak v vsakem primeru ti lahko tudi drugačen človek da mislit in pogledat ali videt nekaj z drugega, novega zornega kota.
V principu razmišljaš narobe.
Posebneži so ponavadi volkovi samotarji, kot jim tudi radi pravimo. Ni družba tista, ki njih izloči, temveč so oni tisti, ki ne sprejmejo vsakega v svojo družbo in življenje. :-))
Ravno v tem je hec.
Bolj nekdo živi v škatlici, bolj bosta njegova ogroženost in strah povečana, pred vsem kar je izven te male škatlice, in tega je ogroooomnooo..
In ravno ti ljudje bodi obsojali in to na veliko.
Ne samo obsojali, tudi napadali, verbalno, nekateri pa tudi fizično.
Tako, da ni problem drugačnih ali drugače mislečih, da obsojajo, ne dopuščajo, ampak ravno obratno.
Bolj si povprečen, ustaljen, omejen, bolj bo tvoj svet majhen, in bolj boš (namišljeno) ogrožen.
Kje misliš, da bi imela več svobode (predvsem mentalne), v eni ultra zplankani vasi ali v velemestu?