Običajnih otrok sploh ni več – to je otrok s 2 in 3 ocenami. Ki pač niso šli v 4 letne srednje šole. Že leta 2006/2007 je bil en večjih upadov vpsia na poklicne šole. Ukinili so celo program šiviljstva.
Pa ta “MIDVA” oz. “MI” se začne že v nosečnosti: mi smo noseči, mi smo rodili, mi smo se pokakali, mi smo se napančkali ….

Saj ne recem, ce jim sem pa tja kaj pomagate. Ne pa, da za solo delate vi, vasi otroci pa se ta cas zabavajo po svoje, ali skupaj z vami razmisljajo le minimalno in vas tako le vlecejo za nos, da seveda njim ni treba, le komu na cast to pocnete? Sploh zdaj v dobi interneta, kjer je razlag na pretek in si otroci lahko ze s tem veliko pomagajo. Seveda pa so tudi ucbeniki temu namenjeni in kaksne knjige v knjizici in ne nazadnje tudi solski urejeni zapiski,ce jih seveda imajo. Ne vem, kako se bodo taki otroci potem znasli naprej v srednjih solah,da o fakultetah sploh ne govorim, ker tam boste snov verjetno precej tezko dohajali in delali skupaj z njimi, kot to pocnete sedaj. Ali mislite, da bodo, ko bodo enkrat prestopili prag srednje sole pa kar v sebi imeli ucne navade? Seveda ne, saj jih ne morejo imeti,ce jim ze zdaj polagate vse na pladnje.

Tudi sama sem svojo hcero veckrat vprašala, ce se ji je ke zataknilo ali ce kje rabi pomoc..pa ni bilo nikjer tako kriticno. Je pa res,da je vcasih pokasirala tudi kaksno 3 in verjemite mi,da sem bila takrat se celo bolj ponosna,ker se je pri tej oceni veliko bolj potrudila kot pri skoraj vseh 5. In,ce bi bile kje slucajno tezave bi verjetno posegla raje po instrukcijah, ker imam sama ze cisto dovolj svoih obveznosti.

P.s. moja hčera nikakor ni na FDV, kot je nekdo zapisal, ampak na Visoki Zdravstveni soli – (bodoca diplomirana medicinska sestra). Pa tudi, ce bi bila tam ali kjerkoli drugje se je treba tako ali tako cisto povsod potruditi na svoj nacin. Tudi neko vase posplosevanje tezjih, lazjih fakultet mi nikakor ni vsec, ker enostavno ne morete vedeti kako je kje, ce sami tega niste izkusili.

Brez zamere, si me nasmejala s trditvijo, da je to zahtevna šola. 🙂

Zato pa smo našega dali na Waldorf.

Tvoj nasvet je najmanj butast! Moji so doma vedno kaj vprašali, ker so vedeli, da bomo našli rešitev. Kakšna ocena, s katero se ni za hvaliti, je tudi padla, pa nisem nikoli kompliciral.

Otroke imam z starostno razliko 18 let.
To povem zato da boste razumeli moj zapis. Ker sem mal čudna mama imam spravljene teste od vseh otrok. Torej najstarejši otrok je pisal teste v nižji stopnji (ni še bilo devetletke) v velikost A5 na leto jih je bilo cca 7-10. odvisno od leta. Učili so se večinoma v šoli. Sedaj so testi dolgi eno polo. Učimo se doma. Pred leti nikoli nisem pomislila, da bomo na lepo sončno soboto doma ponavljali snov oziroma pisali domače branje. V nižji stopnji ni bilo tujega jezika in ne domačega branja. Prej so vsak teden v šoli pisali kratek narek tako za vajo to je počel tudi otrok letnik 2004, otrok letnik 2009 zadnji dve leti v šoli ni pisal nareka razen lani za oceno. Kako za vraga se otrok nauči sam pisati narek in sam delati na računalnik govorno vajo….
Tako, da lahko kot mama, ki “hodi” v OŠ že 22 let lahko povem, da se je šola pošteno spremenila. Tudi pri nas s starejšimi otroci nismo veliko delali za šolo. Sedaj pa kar veliko.
Otroci so tudi različni. Vsak je zase original. Lahko, da je ista vzgoja in enako okolje vendar so različni. In tudi šola se je v teh letih zelo spremenila.

Zato ker jim zelimo najboljse. Predvsem to delamo starsi ki si za otroke zelimo vec kor smo dosegli mi in ker to vidimo kot izhod v boljse zivljenje.
Otrokom bogatasev to ni treba. Oni lahko studirajo tudi filozofijo ali umetnoatno zgodovino. Otroci nas revezev pa morajo it na tehniko itd….

Tole pa podpišem!

Da sem imela tako kurbirsko in brezvestno mater, kot si ti, bi bila danes klošarka brez izobrazbe. Samo svoji mami se lahko zahvalim, da imam danes končan faks in dobro službo.

Draga mati,

moj brat je isti letnik 1991 kot vaš najstarejši. Ne vem, na kateri šoli ste imeli take pogoje, ampak tako jaz kot moj brat sva (jaz 8-letka, brat 9-letka):
-imela teste na listih A4 (včasih tudi več listov skupaj), na A5 ni nihče od naju imel testov, niti otroci iz rodbine najine starosti, niti sestra v isto 8-letki kot jaz.
-imela v času treh ocenjevalnih obdobij 6 ocen pri glavnih predmetih (imeli smo 3 ocenjevalna obdobja, in to je vaš imel tam do enega 4/5 razreda)
-imela sva domača branja od 1. razreda naprej – sami smo brali, doma smo pisali obnove, ali pisali odgovore na vprašanja iz vsebine prebranega (najmanj 10 vprašanj) – za to smo imeli posebej zvezek.

Moj brat je tako kot vaš najsarejši pravzaprav bil v osemletki samo do 5. razreda, potem so šli pa v 9-letko, je tako? Tako da ne veste ravno veliko o tem, kako je bilo v osemletki v višjih razredih. Torej pravega osemletnega šolanja niste imeli in poznali, kar smo ga pri nas doma (jaz in sestra). Ja, tudi v osemletki je bilo treba delati, pravzaprav se somnim, da so ocene mojemu razredu in paralelki v 5. razredu padle in smo doživeli pravi šok, ker je bil način dela drugačen. Pa se starši niso pritoževali, niti niso delali z nami.
To da je vedno težje in stresno, ste si izmislili starši, ki hočete imeti otroke-petkarje. Saj prvi otrok ponavadi je res petkar zaradi družinske dinamike, ampak z drugim in tretjim otrokom ni nič narobe, če je kaj slabši oz. pač ni tak kot večji.
Pa če je vaš otrok bil v šoli z generacijo 1991 – so imeli angleščino v 3. in 4. razredu – enako kot imata moja dva dandanes (in je imel moj brat) – v 5. pa se je pri tujem jeziku začelo konkretno učiti tudi o časih – pri nas v 8-letki prav tako, ni bilo nič lažje.
Nareke ima tudi moj mlajši – enako kot smo imeli mi dokaj pogosto – torej je z vašo šolo ali pa s posamezno učiteljico nekaj narobe.
Na računalnik delat, smo se sami učili mi, moj brat, pa tudi vsi otroci, ki jih poznam. Pisat v Word je za normalenga otroka čisto običajno priučljiva zadeva. Celo power-point ni nihče od nas potreboval pomoči – niti moja otroka ne, pa nista oba med brihtnimi.

Zdaj pa že res počasi pretiravate eni starši.

Ne bluzi!

Draga mati,

moj brat je isti letnik 1991 kot vaš najstarejši. Ne vem, na kateri šoli ste imeli take pogoje, ampak tako jaz kot moj brat sva (jaz 8-letka, brat 9-letka):
-imela teste na listih A4 (včasih tudi več listov skupaj), na A5 ni nihče od naju imel testov, niti otroci iz rodbine najine starosti, niti sestra v isto 8-letki kot jaz.
-imela v času treh ocenjevalnih obdobij 6 ocen pri glavnih predmetih (imeli smo 3 ocenjevalna obdobja, in to je vaš imel tam do enega 4/5 razreda)
-imela sva domača branja od 1. razreda naprej – sami smo brali, doma smo pisali obnove, ali pisali odgovore na vprašanja iz vsebine prebranega (najmanj 10 vprašanj) – za to smo imeli posebej zvezek.

Moj brat je tako kot vaš najsarejši pravzaprav bil v osemletki samo do 5. razreda, potem so šli pa v 9-letko, je tako? Tako da ne veste ravno veliko o tem, kako je bilo v osemletki v višjih razredih. Torej pravega osemletnega šolanja niste imeli in poznali, kar smo ga pri nas doma (jaz in sestra). Ja, tudi v osemletki je bilo treba delati, pravzaprav se somnim, da so ocene mojemu razredu in paralelki v 5. razredu padle in smo doživeli pravi šok, ker je bil način dela drugačen. Pa se starši niso pritoževali, niti niso delali z nami.
To da je vedno težje in stresno, ste si izmislili starši, ki hočete imeti otroke-petkarje. Saj prvi otrok ponavadi je res petkar zaradi družinske dinamike, ampak z drugim in tretjim otrokom ni nič narobe, če je kaj slabši oz. pač ni tak kot večji.
Pa če je vaš otrok bil v šoli z generacijo 1991 – so imeli angleščino v 3. in 4. razredu – enako kot imata moja dva dandanes (in je imel moj brat) – v 5. pa se je pri tujem jeziku začelo konkretno učiti tudi o časih – pri nas v 8-letki prav tako, ni bilo nič lažje.
Nareke ima tudi moj mlajši – enako kot smo imeli mi dokaj pogosto – torej je z vašo šolo ali pa s posamezno učiteljico nekaj narobe.
Na računalnik delat, smo se sami učili mi, moj brat, pa tudi vsi otroci, ki jih poznam. Pisat v Word je za normalenga otroka čisto običajno priučljiva zadeva. Celo power-point ni nihče od nas potreboval pomoči – niti moja otroka ne, pa nista oba med brihtnimi.

Zdaj pa že res počasi pretiravate eni starši.
[/quote]
Verjetno si obiskoval bolnišnično OŠ, ki jo organizirajo tudi na pedopsihiatriji, saj glede na tvoje pisanje si bil vso mladost po umobolnicah.

Velika razlika je, če imaš hčerke ali sinove. S slednjimi je veliko več dela za slabše rezultate. Upanje mi daje le prihodnost, ko jih fantje prehitijo na celi črti in si pridobijo boljše plačane službe. A to je še daleč. Do takrat bo še trda predla.

Verjetno si obiskoval bolnišnično OŠ, ki jo organizirajo tudi na pedopsihiatriji, saj glede na tvoje pisanje si bil vso mladost po umobolnicah.
[/quote]

Da te ni sram!

Otroku dopovedujem, da se uči zase, zato, da bo imel več možnosti izbire, ko bo ugotovil kaj ga veseli in kaj bi rad počel še naslednjih 50 let po šoli.
Ko je prinesel podpis, da je brez naloge, sem bila ostra, da je njegova edina skrb in dolžnost šola in da ne bom podpisovala takih bedarij. To je to. Vsake toliko se spomni, da ima obvestilo zame in hkrati pokaže še preverjanja znanja, ki jih valja ne vem koliko časa že v mapi. Nimam odprtega asistenta plus, da bi videla ocene. In polletno preverjanje je pokazal, da je zelo uspešen. Ampak to je prvi.
Drugi še ni v šoli ampak že sedaj vem, da ne bo šlo tako zlahka. Ni neumen, nasprotno zelo brihten ampak len. Kar se mu ne da, se ne bo zapomnil pa da mu plačaš, ne. Ima izredne ročne sposobnosti, kar me opozarjajo že od skoraj prve skupine v vrtcu. Ampak len. Barve se ni hotel naučiti do skoraj 5tega leta. Se je zabaval ob ponavljanju, ko si ga čez 5 min vprašal za barvo pa ti pove prvo ki mu pade na pamet, seveda narobno. Skratka.. že sedaj vidim da bodo borbe pri šoli.

Jaz ugotavljam da je tudi razlika od človeka do človeka. Smo si različni in slušni tipi običajno več odnesejo v šoli. Pa tudi od učitelja. Pri nas sin lani je moral stalno kaj ponavljati doma ali pa smo mu morali kaj razlagati, tako na primeru, letos druga učitelica ne vem očitno razlaga na drugačen način njemu bolj ustreza. No ja ko se pogovarjam z kakšno mamo sošolca ali sošolke pa je ravno obratno, lani mu/je bolj odgovarjal sistem.

Tvoj drugi je pa zelo podoben mojemu drugemo. Ojoj kaj imamo vse doma. Stvari ki ga zanima ve vse ni panike babi rešuje križanko pa ga vpraša ker on to ve in seveda izstreli k iz topa. Potem pa kakšno stvar k da bi imel steno pred samo. Barve pa isto ni ni ni jih ”znal” ko sva šla na posvetovalnico pri 5tih, jaz označim da barve ne loči potem pa mu da sestra joj se bova malo igrala pa pove za vse kocke pravilno :).

so, so, tudi taki z 2 in 3. Jaz ima otroka v 8. razredu. Od ene 26 otrok je le recimo da ene 4 petkarjev, ostali so pa kar lepo na od 3-4-5 sceni (recimo, da večina) in nemalo jih je na 2 in 3 oceni (recimo da spet nekje 5).

In ko so se zdaj začeli pogovarjati o srednji šoli, so šli samo ti petkarji na gimnazije na informativca, ostali vsi na srednje strokovne in srednje poklicne.

Je še mene presenetilo. Res pa je da smo podeželska šola (blizu Ljubljane), morda ima tudi to svoj vpliv.

Da sem imela tako kurbirsko in brezvestno mater, kot si ti, bi bila danes klošarka brez izobrazbe. Samo svoji mami se lahko zahvalim, da imam danes končan faks in dobro službo.
[/quote]
Ti je mami naredila šolo in zrihtala službo ali si v življenju uspela kaj sama? Tudi vzgojila te ni kaj prida, če neznanke zmerjaš k s kurbami…
In mimogrede tudi jaz sem bila odličnjakinja, sedaj s končano fakulteto. Pa se doma niti enkrat niso usedli z mano, da bi se učili. Niti me niso preverjali. In sem jim neskončno hvaležna, da so me vzgojili v samostojno osebo. Tudi službo sem si bila sposobna poiskati sama. In za svoje dosežke sem zaslužna sama, starša pa sta zaslužna, da sem samostojen, zrel, odrasel človek.

Haloooo?
Reši s starši?
Kaj, pa če sta starša v službi do 22 ih, a potem pa vsa utrujena ob 22:30 … še nalogo delat?
Ali pa, če je kdo od staršev bolan, drugi pa ves izčrpan od negovanja bolnega partneraja,
… ob vsem tem pa še nalogo reševat z otrokom?
Ne vem, zakaj sploh še obstaja OŠ?
Saj je večji del itak na starših!

Ti je mami naredila šolo in zrihtala službo ali si v življenju uspela kaj sama? Tudi vzgojila te ni kaj prida, če neznanke zmerjaš k s kurbami…
In mimogrede tudi jaz sem bila odličnjakinja, sedaj s končano fakulteto. Pa se doma niti enkrat niso usedli z mano, da bi se učili. Niti me niso preverjali. In sem jim neskončno hvaležna, da so me vzgojili v samostojno osebo. Tudi službo sem si bila sposobna poiskati sama. In za svoje dosežke sem zaslužna sama, starša pa sta zaslužna, da sem samostojen, zrel, odrasel človek.
[/quote]
Potem te pa res krasijo same vrline, ki sodijo samo še med naše politike.

Tudi jaz imam hčerko, ki je na faksu in ni sem nič delala z njo ne v OŠ, ne v gimnaziji. S sinovoma v OŠ pa delam dnevno. Zakaj? Ker je učni program medtem postal prenatrpan in ne zmoreta. Ker starši dobivamo e-maile od učiteljice, da naj pregledamo to in ono. Ker se bo nepredelana snov kopičila in ne bosta mogla uspešno delati naprej.
Najbolj od vsega sovražim delo za šolo, a druge izbire enostavno nimam. Ti, ki imaš samo eno hčerko in posplošuješ na vse ostale, tega seveda ne moreš razumeti. Pa nič zato.
[/quote]

Imam eno hčerko na faksu, sina v srednji šoli in še dva v osnovni šoli. Po mojih izkušnjah je učna snov zelo podobna v vseh teh letih, edino podajanje snovi je različno, saj nimajo enakih učiteljev. Sicer ene kokoši kokodakajo nekam na pamet koliko so otroci danes obremenjeni, ampak kolikor jaz vidim, so obremenjeni samo starši. PUSTITE OTROKOM DIHAT IN PUSTITE JIM, DA DOBIJO TUDI KAKŠNO 3. Veselite se z njimi za vsako pozitivno oceno, ki jo je dobil, ko je SAM pisal test in se SAM naučil za spraševanje!!!! Samo tako jih boste vzgojili v samostojne in odgovorne osebe.

Haloooo?
Reši s starši?
Kaj, pa če sta starša v službi do 22 ih, a potem pa vsa utrujena ob 22:30 … še nalogo delat?
Ali pa, če je kdo od staršev bolan, drugi pa ves izčrpan od negovanja bolnega partneraja,
… ob vsem tem pa še nalogo reševat z otrokom?
Ne vem, zakaj sploh še obstaja OŠ?
Saj je večji del itak na starših!
[/quote]

Potem nastrada otrok. Mi recimo moramo pregledati, kaj napiše za projekte, preden pregleda učiteljica – taka navodila dobimo.
Tudi jaz bi raje, da bi bila šola izključno stvar otrok.

Potem nastrada otrok. Mi recimo moramo pregledati, kaj napiše za projekte, preden pregleda učiteljica – taka navodila dobimo.
Tudi jaz bi raje, da bi bila šola izključno stvar otrok.
[/quote]

Tudi pri nas je začela tako, da moramo starši pregledovati nalogo. Pa smo ji na roditeljskem povedali, da tako pač ne gre. Ja pregledaš vsake toliko, ne pa vsak dan. Šola je odgovornost otroka. Pika. Službe so danes take, da marsikateri starš pride domov pozno, največkrat prepozno, da bi skupaj z otrokom še delal kak projekt.
Je rekel en oče na roditeljskem, da mi smo šolo že izdelali, sedaj jo morajo še otroci.
Sedaj so skupne naloge ponavadi pred počitnicami v stilu – nabrati to in to, itd.
Edino kar so nas prosili je, da z otroci čim več beremo oz. jih navajamo na glasno branje. Saj včasih res ni najlažje pustiti otroka, da se trudi sam, velikokrat bi bilo veliko hitreje, če bi sedela poleg in pomagala. Ampak otrok se mora navaditi, da naloge rešuje sam, da pridobi učne navade in se včasih tudi kaj znajde.

Potem te pa res krasijo same vrline, ki sodijo samo še med naše politike.
[/quote]
In to je? Kaj misliš, da ni otrok, ki se sami ukvarjajo s šolo? Naše generacije so zrastle tako, da se nihče od staršev ni brigal za naše šole. Jaz sem imela pač srečo, da mi je šlo hitro v glavo in nadvse rada sem oz. še rada berem. Imela sem tudi Zoisovo štipendijo, tako da ki tudi pri denarju ni bilo treba pomagati. In zato ni treba biti genij. Tipično slovensko popljuvati vsakogar ki mu gre bolje ali drugače… Imam 16 let mlajšega brata, sedaj v 9. razredu. Za šolo se briga sam, ni pa odličnjak. Tako da vidim da se da brez sedenja cele popoldneve s starši. So pa nekateri otroci manj sposobni ali pa si počasneje zapomnijo. Verjamem, da je tam bolj naporno. Ampak razlike med otroci so vedno bile in bodo.