Oprosti, ampak tudi ti si enako odštekana. Verjetno si na depo injekcijah, ki so popustile, zdaj pa je vsa tvoja zloba prišla na plano. Pojdi k osebne,u zdravniku in mu reci, da naj ti da napotnico za psihiatra, on pa ti bo dal risperdal v depo injekciji. Ti bo takoj odleglo in boš spet lahko živela dalje v svojih iluzijah.
[/quote]
Žal mi je, da si morala to prestati. Pa je bil samo risperdal dovolj? Ker menim, da bi ti moral dati še kaj drugega.

Zelo dober odgovor

Žal mi je, da si morala to prestati. Pa je bil samo risperdal dovolj? Ker menim, da bi ti moral dati še kaj drugega.
[/quote]
Žal mi je, da si retardirano in jalovo. Zato tudi ne dojemaš krutosti tega sveta.

Žal mi je, da si retardirano in jalovo. Zato tudi ne dojemaš krutosti tega sveta.
[/quote]
Pa ti veš kaj pomeni jalovo? Spet sva ugotovila, da ti slovenščina ne gre. Prej se pozanimaj za pomen besede preden jo uporabiš. Svet pa je krut ravno zaradi takih žlehtnob kot si ti in še nekateri tukaj. Nezadovoljni nad svojo nesposobnostjo stresate jezo na vse. Res mulc, spravi se v službo in med ljudi, ne visi več v hotelu mama. Za računalnikom je lahko pljuvat. Iz oči v oči je malo težje.

No tako. Ne zahtevam odličnega uspeha, mu pa ves čas ponavljam, da je v življenju treba delat. Delat je treba in se po svojih močeh trudit. Opažam, da se bistrost da celo naučiti. Da se naučiti otroka razmišljati. Hodi v drugi razred in se doma uči in to branja in pisanja črk. Zakaj? Bolje kot bo bral in pisal, lažje bo šlo naprej. Učenje je nujno potrebno in delovne navade tudi. Na srečo se hitro uči, niso pa vsi otroci takšni. Nekateri garajo za povprečen uspeh. In prav je tako. Morajo se učiti in moja odgovornost je otroku dati dobro popotnico za življenje. Lahko bo kuhar, pa bo srečen. Lahko bo pa biolog. Zakaj ne bi iz sebe stisnil največ? Če se otrok uči, se ne pomeni, da trpi.

Torej, odgovarjam na prvi post avtorice…
Zakaj? Preprosto…V našem primeru je tako, da je punca v 3 razredu osnovne šole in brez vaje poštevanke vsakodnevno doma, ne bo videla 4 razreda. Enako je bilo v drugem razredu. Brez vsakodnevnega branja in pisanja, ne bi videla tretjega razreda…
Tako pač je, pred 23 leti, sem v šoli utrjevala in delala naloge v podaljšanem bivanju, danes hči v šoli ne utrjuje ničesar, samo snov jemljejo vsakodnevno na novo. Utrjuje se jo doma. Ker pri 8 letih še ni dovolj samostojna za izključno samostojno učenje, ji pri tem pomagam. Kar se mi zdi logično nadaljevanje vzgoje, oziroma del nje. Torej, privzgajanje doslednosti in delovnih navad pri otroku, je tudi delo za šolo skupaj s starši doma. Kaj je tu tako spornega in nelogičnega?
Če si hočete priznati, ali ne, so se časi spremenili, ne nujno na bolje, ali ne nujno na slabše, v vsakem primeru pa se je spremenilo dojemanje šole in šolsko delo, pristop k učenju in predvsem zahteve v šoli.
Ob nekaterih miselnih orehih ob poštevanki v učbeniku za 3 razred, še mene obhajajo dvomi, kaj sploh mora otrok izračunati, pa sem končala še kaj več SŠ.
lp

Edina resnica je ta, da nad šola sili, da delamo z otroci za šolo. Mene osebno sicer zaenkrat ne, ker sem mnenja, da naj otroka, ki ni za v posebno šolo naučijo ta 2 v šoli in to vedo. Delovne navade ima. Doma pospravlja, pomiva posodo, nosi smeti, sesa-prisežem, da brez odpora in skoraj z veseljem! Če ima otrok odpor do šole, naj se šola vpraša o svojem pedagoškem kadru. Se motim?

Sistem dela z otrokom, namesto dela namesto otroka v praksi ni mogoč – moje mnenje o Juhartovem pametovanju. Jaz imam službo, kuham, perem, pospravljam in popoldne ne morem delati še s tremi otroci za šolo. Ne zmorem in nočem. Nočem, da se mi zmeša, da zbolim, da se zmeša možu in da se zmeša otrokom. Ta sistem “dela z otrokom doma” je postal predvsem v zadnjih 5 letih klasika, saj so učitelji vso odgovornost prevalili na starše. Če imaš 1 do 2 otroka, izi službo in nobenega otroka z učnimi težavami, še gre. Če pa imaš enega otroka z učnimi težavami, delaš celo šolo z njim in biješ bitke za dvojke vsak dan. Zapostavljaš gospodinjstvo, moža, ostale otroke in ostarele starše, otroka pa dnevno izpistavljaš pritisku in mu zaviraš pot v samostojnost. Če imaš tri otroke, od tega dva z učnimi težavami, zraven pa si kot magistra znanosti vodja manjšega oddelka v podjetju, je to recept za družinski polom. Otroci so recimo naravoslovci in se z njimi cele dneve piflaš zgodovino in angleščino. Šola in učitelji so tisti, ki v današnjih časih otrok ne naučijo šolskih osnov – brat, pisat in računat. V šoli bluzijo. Imajo naravoslovne in družboslovne dneve, ekskurzije, nadomeščanja, projektne naloge, proslave, v varstvu gledajo youtube… potem pride test, pa naj četrtošolci sami naštudirajo po učbeniku in odgovarjajo na vprašanja o mahovih, kritosemenkah, vseh organih v telesu in boleznih, kot da bodo vsi zdravniki?! Večina jih pa slabo bere! Na tak način študirajo brihtni luftarski študentje, ki so odrasli ljudje, otroci ne zmorejo. Skratka, pouk poteka po vzoru finskih šol, preverjanja pa po vzoru J Koreje.

Na koncu nas za vse krivite starše, čeprav smo krivi le toliko, da SI NE UPAMO ŠOLI REČI “STOP”. Nekateri občutljivi otroci dobrih in kimajočih staršev, ki šolskim zahtevam ne zmorejo reči ne, končajo na psihiatriji. Ni mujno, da gre vedno za otroke preambicioznih staršev, temveč za otroke manj izobraženih, manj samozavestnih, z nižjimi dohodki, ki poslušno sledijo navodilom šole. Velikokrat gre za otroke, ki se borijo za 2 in 3.

V sredo bo seja v parlamentu na to temo, upam, da pride tudi kak otroški psihiater in pove o tem, kako poskusi samopoveličevane “šolske stroke” vplivajo na psihološko stanje otrok. Odpirajo nov oddelek otroške psihiatrije. Vas zanima, kdaj, je največ hospitaliziranih otrok? Pred konferenco?! Večinoma ni kriv alkoholizem, nasilje v družini ali zanemarjanje otrok, temveč pritisk šole.

Predvidevam da imaš samo enega otroka. Jaz imam 2. Starejši na faksu, v OŠ pretežno na 3, srednja na 3..in tako do faksa, brez naše pomoči.

Mlajši z minimalno okvaro možganov, v vrtcu odločba, končuje OŠ, pretežno ocene 1,2 in 3 z ogromno naše pomoči. Otroka pač ne pustiš obupanega, na dnu, temveč mu kot ljubeč starš pomagaš. Ravno tako pomaga tudi sorojenec.

Med njuno šolo je 7 let razlike, pa ti lahko povem da se je program spremenil ulala….na slabše. Kar se je starejši učil v 7.r, se mlajši že v 4.r. In to je pogruntal starejši otrok. Predvsem pa se ne učijo za življenje. Glasba v 8.r…romantika…22 skladateljev, letnice, življenjepis, delo…čemu se vprašam…ko pa bo fant šel na poklicno šolo. Zakaj ga s tem basat, pa je treba za 2 znak tok velik da se ti zmeša.

Ekola, to je naše videnje…iz prve roke.

[/quote]
No, enaka situacija pri nas, le da so otroci manjši, razlike pa je 5 let. Poleg tega pa otrok nima prav nobene okvare možganov, le malo težje bere. In razlika pa taka, da se starejšemu sorojencu ta mlajši prav smili. Svojega otroka poznam, vem, da je prav brihten, v šoli pa take težave, pa odliločba, pa navodila, da je treba delat z njim doma… ah, ta šolski sistem je poden.