zakaj se tako hitro NAVEŽEM NA LJUDI
Rekla bi, da zato, ker so te odrivali kot otroka oz. te je preveval strah (morda celo vcepljen s strani odraslih), da odidejo stran – brez tebe. V obdobju, ko je otrok odvisen od odraslih, je ta bojazen razumljiva. Strah blokira čutenja, oblikuje fantazijski svet (tudi v otroku), ki je lahko daleč od realnih sfer.
Danes, ko si odrasla, si postavi vprašanje: kdo koga ima? Kdo koga lahko izgubi?
Skozi celo življenje se srečuješ z ljudmi, greš z njimi del poti. Potem je čas, da jim (razprtih dlani) pustiš, da odidejo – saj nadaljujete življenje vsak v svoji smeri. Tako se dogaja vsem, brez izjeme, tja do končnega prehoda v drugo dimenzijo. S hvaležnostjo, da se vam je bilo dano srečati.
Ti imaš svojo izkrivljeno osebnost, ob kateri misliš, da si bog i batina.
V resnici pa si človek brez vsakršne pameti in empatije.
To, da ljudem, ki jih ne poznaš vržeš v obraz zmerljivko “pijavka” , kaže na tvoj neumni večvrednostni pogled.
Ali pa se mečeš ven samo tu na internetu, v resnici si pa navadna šleva , ki se skriva za anonimkami.