zakaj se tresem…
Te težave sem imela pri 15ih letih. Spomnim se, da me je bilo zelo strah vsega. Tudi testa v šoli. Tako sem se tresla, da sem najprej za par minut odložila pisalo in mižala ter se predihoval, da sem prišla k sebi.
potem so se začele pojavljati v restavraciji. Juhe nikoli nisem naročila, ker sem se tako tresla, da me je bilo sram. V srednji šoli sem želela malo zaslužiti kot natakarica, pa tega dela nisem mogla opravljati, ker nisem mogla nepolite kave doze prinest…seveda zaradi tresenja. Vse to sran*e je trajalo do nekje 27ega leta.
PS: prav tako nisem bila alkoholik, bil pa je moj oče.
Vse težave sem odpravila s psihoterapijo.
Splošen zdravnik mi je predpisal kake tablete, vendar po njih ni bilo nič bolje.
Le pogumno.
mogoče ščitnica? meni so se pred nekaj leti začele tresti roke, in to zelo opazno. so me poslali na razne preiskave in ugotovili, da je ščitnica. sedaj pijem tablete in jih bom do konca življenja, tresenje rok se je sčasoma umirilo, sedaj se mi opazno tresejo bolj poredko. vsekakor pa pojdi k zdravniku, saj je lahko tudi kaj drugega (meni so na začetku rekli da je lahko multipla, parkinsonova in ne vem še kaj, tako da sem bila na koncu kar “srečna”, da je ščitnica).
Najbrž ne gre za nobeno bolezen. Spomnem se iz študentskih časov, ko se je študiralo po 20 ur na dan, da so se pojavljali podobni simptomi. Takrat sem spil ogromne količine kave, pravega čaja itd, da sem ohranjal koncentracijo za študij. Ko je bilo obdobje intenzivnega študija mimo in sem se dobro naspal, je tudi tresenje rok prenehalo.
Jaz se tresem že od kar pomnim. No, v osnovni šoli sem šla skozi nekaj preiskav, tudi ščitnica … vse OK. Zaključek moje zdravnice je bil: “Določen procent ljudi se pač trese.” In to je to.
Priznam, da mi gre na živce, saj ljudje, ki me ne poznajo, mislijo, da mi je nerodno, me je strah… Ampak z leti vse bolj sprejemam to tresenje.
Res pa mi ni ugodno:
– jesti juho v družbi,
– držati v roki kozarec, da ga nekdo nalije,
– spajkati (na srečo mi treba prav velikokrat 🙂
No, dokler lahko vtaknem nit v šivanko, nekako spravim hrano do ust in ne polijem vse pijače, preden jo uspem popiti (ej … npr. vodo, ne mislim ravno šnopsa :)), bom že nekako.
Res pa sem tudi ugotovila, da se bolj tresem, kadar sem utrujena, lačna in tudi, če mi je nerodno.