Zakaj se vam gre, da otroka označijo za nadarjenega?
Ja, drži. Drži pa tudi, da je bil OD za vse ostale, razen za tiste, ki so bili kar precej premožni. Tako da neke hude potrebe po štipendiji pač niste imeli, če vam OD ni pripadal.
[/quote]
576,89€ na osebo je najvišji dohodek za štipendijo
659,30€ na osebo pa za OD
Če sta dva zaposlena in en otrok, to nista niti dve povprečni plači.
Če misliš, da si s 1.800€ dohodka na družino bogat, potem nekaj s tvojim razumevanjem sveta, denarja in stroškov ni v redu.
Uh pa to je pol klasa nadarjenih. Močan letnik, kaj naj rečem.
[/quote]
Sem jasno napisala, da gre za mojo generacijo, ne moj razred. Mogoče bi morala še pojasniti, da govorim o srednješolski generaciji, ne osnovnošolski. Gimnazija s 6 oddelki, 12 nadarjenih, torej v povprečju 2 na razred, v razredu nas je bilo pa 25-32 učencev (razen na športnem in umetniškem oddelku). Sploh ni veliko.
Sem jasno napisala, da gre za mojo generacijo, ne moj razred. Mogoče bi morala še pojasniti, da govorim o srednješolski generaciji, ne osnovnošolski. Gimnazija s 6 oddelki, 12 nadarjenih, torej v povprečju 2 na razred, v razredu nas je bilo pa 25-32 učencev (razen na športnem in umetniškem oddelku). Sploh ni veliko.
[/quote]
O pa je kar veliko… Po neki normalni porazdelitvi se pricakuje tam do 3 (1,5 v povprecju) na sto ucencev. Ste bili res plodna generacija.
O pa je kar veliko… Po neki normalni porazdelitvi se pricakuje tam do 3 (1,5 v povprecju) na sto ucencev. Ste bili res plodna generacija.
[/quote]
Ja, ampak gimnazija ni (oziroma takrat še ni bila) dobro izbran vzorec, da bi predstavljal celotno generacijo. Imeli smo oddelek umetniške gimnazije, na katerem je bilo več nadarjenih/10 učencev kot na splošnih oddelkih. Pa tudi na splošnem oddelku je bilo več nadarjenih/10 učencev kot na nižjih in srednjih poklicnih ter srednjih tehniških šolah. 1.5/100 velja za celotno generacijo, celotna generacija pa (vsaj takrat :D) ni šla na gimnazijo.
O pa je kar veliko… Po neki normalni porazdelitvi se pricakuje tam do 3 (1,5 v povprecju) na sto ucencev. Ste bili res plodna generacija.
[/quote]
Saj ni pisala o celotni generaciji, ampak samo o gimnaziji. Večina tistih, ki imajo Zoisove, gre na gimnazije. Tako, da je to, kar opisuje čisto nekaj normalnega, pravzaprav celo manj kot pri nas. Če se prav spomnim nas je bilo od 32 dijakov v gimnaziji 5 ali 6 Zoisovih štipendistov.
Saj ni pisala o celotni generaciji, ampak samo o gimnaziji. Večina tistih, ki imajo Zoisove, gre na gimnazije. Tako, da je to, kar opisuje čisto nekaj normalnega, pravzaprav celo manj kot pri nas. Če se prav spomnim nas je bilo od 32 dijakov v gimnaziji 5 ali 6 Zoisovih štipendistov.
[/quote]
Govorila sem o tistih, ki so imeli status nadarjenih; Zoisovih štipendij je bilo vsaj v 1. letniku nekaj več.
Govorila sem o tistih, ki so imeli status nadarjenih; Zoisovih štipendij je bilo vsaj v 1. letniku nekaj več.
[/quote]
Status nadarjenih? Kaj naj bi bilo to?
Zoisove štipendije so za nadarjene. Tisti, ki je dovolj nadpovprečno rešil IQ teste, je dobil Zoisovo štipendijo. Pa noben ni razpravljal o tem, da ima status nadarjenega :). Itak učitelji sploh niso vedeli kdo ima štipendijo in kdo ne.
Status nadarjenih? Kaj naj bi bilo to?
Zoisove štipendije so za nadarjene. Tisti, ki je dovolj nadpovprečno rešil IQ teste, je dobil Zoisovo štipendijo. Pa noben ni razpravljal o tem, da ima status nadarjenega :). Itak učitelji sploh niso vedeli kdo ima štipendijo in kdo ne.
[/quote]
Status nadarjenega učenca dobi v OŠ učenec enako kot status športnika/umetnika ali učenca s posebnimi potrebami. V srednji šoli se navadno pokriva z Zoisovo, ne pa vedno.
https://www.zrss.si/zrss/wp-content/uploads/koncept-dela-z-nadarjenimi-ucenci.pdf
https://www.zrss.si/zrss/wp-content/uploads/koncept_viz_nad_srednje_marec_07.pdf
https://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/CRSN/branje/Nadarjeni_ucenci_v_slovenski_{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}C5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}A1oli__2012_.pdf
Bom ponovila – govorim o generaciji na gimnaziji. Ko sem še hodila na gimnazijo (=15 let nazaj) se je tja vpisalo mogoče 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} celotne populacije. od tega je imelo status nadarjenih 8{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} dijakov –> cca 1.7{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} celotne populacije. Sigurno je bilo nekaj nadarjenih tudi na drugih tipih osnovnih šol, se pravi mogoče prilezemo lih na dobra 2{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Kaj bolj jasno?
Status nadarjenega učenca dobi v OŠ učenec enako kot status športnika/umetnika ali učenca s posebnimi potrebami. V srednji šoli se navadno pokriva z Zoisovo, ne pa vedno.
https://www.zrss.si/zrss/wp-content/uploads/koncept-dela-z-nadarjenimi-ucenci.pdf
https://www.zrss.si/zrss/wp-content/uploads/koncept_viz_nad_srednje_marec_07.pdf
https://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/CRSN/branje/Nadarjeni_ucenci_v_slovenski_{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}C5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}A1oli__2012_.pdf
[/quote]
Tega v mojem času ni bilo. Nadarjeni so dobili Zoisovo štipendijo in to je bilo to. Ampak učitelji niso spraševali kdo ima in kdo nima štipendije. In nihče ni imel zato kakih ugodnosti oz privilegijev v šoli.
In kaj koristi status nadarjenega učenca?
Smo pa imeli status športnikov. Mislim, da je bil tudi za umetnike, če se ne motim smo imeli glasbenika. Status športnika je dobil pa itak vsak, ki je rekel, da trenira recimo nogomet, košarko pa, čeprav je imel trening enkrat na teden pa še na tisto ni hodil redno. So pa imeli potem razne ugodnosti.
Bom ponovila – govorim o generaciji na gimnaziji. Ko sem še hodila na gimnazijo (=15 let nazaj) se je tja vpisalo mogoče 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} celotne populacije. od tega je imelo status nadarjenih 8{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} dijakov –> cca 1.7{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} celotne populacije. Sigurno je bilo nekaj nadarjenih tudi na drugih tipih osnovnih šol, se pravi mogoče prilezemo lih na dobra 2{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Kaj bolj jasno?
[/quote]
Saj se razumeva. Le malo se delam “francoza”… ker to (vcasih, nekatere) spodbudi k razmisleku.
A to so samo v zadnjih letih take bitke, da se otroka označi za nadarjenega ali je to že dalj časa?
V mojih časih, se o tem sploh ni govorilo. Testirani smo bili vsi, pojma nismo imeli zakaj. Pa ne vem ali samo nam, v našem razredu niso povedali, ali nikomur niso povedali.
V glavnem teste smo pisali v 7. razredu, nismo vedeli zakaj. Potem, ko smo že začeli s SŠ, smo eni dobili vabila na razgovor, kjer so nam povedali, da dobimo štipendijo. Nobenih bitk, nobenih vmešavanj staršev. Nič.
Možno pa je, da je bilo tako samo v našem razredu, naši šoli?
Ali pa je ta boj za oznako nadarjeni nekaj novega?
No, naša tamala je bila na podlagi testov označena za nadarjeno, ampak roko na srce, jaz nisem videla nobene posebne nadarjenosti, samo učenje ji ni delalo težav. Glede na teste je bila nadarjena celo na likovnem področju, ampak si upam trditi, da ravno tukaj ni nikoli pokazala nobene nadarjenosti, kvečjemu ji je likovni pouk predstavljal muko.
Da bi bili nadarjeni obravnavani ali zaposleni med poukom kako drugače tudi ni bilo nikoli opaziti.
Tako da jaz sem to nadarjenost vzela bolj tako z rezervo.
Všeč mi je, ker iz tega ne delaš cirkusa :). Pohvalno.
Meni se zdi čudno, če tisti, ki ima nadarejene otroke, da iz tega dela ne vem kak cirkus in tisti, ki nima, da spet dela cirkus, ker njegov sonček je pa sigurno nadarjen pa je bil ogoljufan… vse to mi je mimo.
Dejstvo je, da nekaj je izjemno nadarjenih, teh je tudi izjemno malo. Nekaj je nadpovprečnih, nekaj podpvporečnih, nekaj izrazito podpovprečnih, večina je pa tam na sredini.
S tem, da visok IQ še ne pomeni, da bo potem tudi res nek znanstvenik, genij. Pomeni le to, da se lažje uči kot drugi ali pa da bolje riše ali pa da je kako drugače nadarjen. Še nikakor pa ne pomeni, da je dober človek samo zato, ker ima visok IQ.
Drugače pa kaj vem: tisit, ki smo imeli Zoisovo smo večinoma imeli lepe ocene v SŠ in faksu. Potem pa je bilo različno. Eni so super uspeli, eni pa neko povprečje.
Pa dostirkat se je dogajalo, da smo se v šoli na smrt dolgočasili, ker je šlo vse prepočasi. In eni so potem delali neumnosti.
Tega v mojem času ni bilo. Nadarjeni so dobili Zoisovo štipendijo in to je bilo to. Ampak učitelji niso spraševali kdo ima in kdo nima štipendije. In nihče ni imel zato kakih ugodnosti oz privilegijev v šoli.
In kaj koristi status nadarjenega učenca?
Smo pa imeli status športnikov. Mislim, da je bil tudi za umetnike, če se ne motim smo imeli glasbenika. Status športnika je dobil pa itak vsak, ki je rekel, da trenira recimo nogomet, košarko pa, čeprav je imel trening enkrat na teden pa še na tisto ni hodil redno. So pa imeli potem razne ugodnosti.
[/quote]
Koristi – v resnici – ni. Na papirju so, potem je pa od samega učitelja odvisno, če bo kaj ukrenil. Se pravi je enako kot takrat, dokler tega statusa še ni bilo.
11. člen Zakona o OŠ:
Nadarjeni učenci so učenci, ki izkazujejo visoko nadpovprečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosežke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ali športu. Šola tem učencem zagotavlja ustrezne pogoje za vzgojo in izobraževanje tako, da jim prilagodi vsebine, metode in oblike dela ter jim omogoči vključitev v dodatni pouk, druge oblike individualne in skupinske pomoči ter druge oblike dela.
Kar ima šola na voljo teh dodatnih ur jih večinoma porabi za dopolnilni pouk, dodatnega pouka je bolj malo, pa še ta se na koncu spremeni v priprave na tekmovanja. Saj se veliko učiteljev trudi in dejansko nadarjenim učencem pripravi primerne vsebine in dodatno delo iz njihovega področja nadarjenosti, ampak ker ni nobenih uradnih vodil, standardov in ker tega nihče ne kontrolira, se ne izvaja vedno. Učitelj ne more (ne sme) ne sestaviti delovnega lista tako, da ni v skladu z odločbo učenca dislektika, npr., noben pa nič ne reče, če se nadarjeni dolgočasi.
Po cem pa vsi ti starsi sklepajo na otrokovo izredno nadarjenost? Kako prepoznajo, da so njih otroci nadarejni za neko podrocje? S katerimi izdelki in dosezki lahko to podkrepijo?
Pa kaj ti psihiraš? Nadarjenost se ugotavlja na predlog učiteljice v 3. razredu. Starši, ki se odločijo, da bodo zasitnarili za testiranje, to naredijo, ker se je otroku naredila krivica, da ni bil zajet v prvi krog. Ker to je krivica in testirati bi morali vse otroke, ne samo tistih, ki učiteljici lezejo v rit. Moj je bil testiran, ker ga je imela učiteljica rada. Njegov prijatelj ni bil, ker … Bohve, zakaj. Pa zdaj kot gimnazijec raztura bolj kot moj. Če se ti zdi, da so otroku naredili krivico, jo pač popraviš. In kaj to zdaj tebe boli? Veljat razredu za “butastega”, ker nisi med nadarjenimi, ni prijeten občutek.
Nadarjenost je dispozicija in v življenju ne zagotavlja ničesar, če vrsto let ko odraščaš, ne delaš nič na tem področju. Če veš, kje so tvoje močne točke se tudi lažje odločaš za naprej. Pomaga ti, da ne pristaneš v neki službi in ob delu, ki te ne veseli in niti nisi tako dober kot bi lahko bil na področju ki ti res leži.
Nadarjenost ni nekaj s čimer bi se hvalil. To je isto kot da se hvališ, ker ima tvoj otrok blond lase. Starši, ki se s tem hvalijo ali pa celo otroci, ki to počnejo, imajo probleme s samopodobo.
Mislim, da bi morali še vedno biti testirani vsi otroci, ne le tisti ki jih učiteljice določijo.
Pa kaj ti psihiraš? Nadarjenost se ugotavlja na predlog učiteljice v 3. razredu. Starši, ki se odločijo, da bodo zasitnarili za testiranje, to naredijo, ker se je otroku naredila krivica, da ni bil zajet v prvi krog. Ker to je krivica in testirati bi morali vse otroke, ne samo tistih, ki učiteljici lezejo v rit. Moj je bil testiran, ker ga je imela učiteljica rada. Njegov prijatelj ni bil, ker … Bohve, zakaj. Pa zdaj kot gimnazijec raztura bolj kot moj. Če se ti zdi, da so otroku naredili krivico, jo pač popraviš. In kaj to zdaj tebe boli? Veljat razredu za “butastega”, ker nisi med nadarjenimi, ni prijeten občutek.
[/quote]
Med nadarjenim in butastim je precejsenj razkorak (pa s tem mislim aplikativno, ne pa med genijem in norcem). In kaj ima to, da raztura v gimnaziji opraviti z nadarjenostjo?
Mislim resno… Je kdo od teh otrok iz delov odpadnih pralnih srojev in hladilnikov sestavil toplotno crpalko? Je kdo od teh otrok (danes, v dobi informatike) naredil kakrsnokoli “lokalno telefonsko omrezje” ali kaj podobnega? Je morda naredil jebeni avto na soncne celice in na daljinsko upravljanje? Je najboljsi strelec golov ali kosev dalec naokoli? Imate stanovanje polepljeno s slikami ali fotografijami vasih malih genijev, ki jih ponosno razkazujete naokoli? Ali priredite klavirski, violinski, … koncert, ko imate obiske, kjer so vsi navduseni, koliko duse vlozi vas nadarjeni soncek v interpretacijo Cajkovskega? Sodeluje morda na recitalih po drzavi in kaze potencial da postane drugi preseren? Povejte s preprostimi besedami… kaj VAM daje misliti, da imate nadarjenega otroka?
Vam pomagam? Moj oce ima 4 razrede osnovne sole (se po starem). Bil je pastir… Kasneje je po odsluzeni vojski naredil kuharski tecaj… pa je mulcu (meni) leta ’86 kupil racunalnik. Ki je takrat stal celo premozenje… Ker je zacutil (in ker so mu sugerirali drugi), da je mul’c nadarjen… Ni dvomil, ni pricakoval, ni potreboval mnenja uciteljskega zbora in komisije. Vedel je… ceprav se mu sanjalo ni, ne kaj kupuje, ne cemu bo vse to sluzilo. 😉
Ni res. Titovi stipendisti niso bili nujno tudi nadarjeni. Bom argumentiral…
Prijatelj, Titov stipendist, je ob razpadu Jugoslavije podal vlogo za Zoisovo stipendijo. Zavrnilo so mu jo z razlago, da je sicer delaven, ker pa ni dovolj nadarjen (predvsem IQ), ne dosega kriterije za Zoisovo stipendijo.
Sam ob prehodu v srednjo solo nisem dobil nobene stipendije, ker sem sel v solo, ki je podeljevala svoje stipendije. Ne bi pisal podrobnosti. Nepomembno. Zoisovo stipendijo sem dobil sele na univerzi. In to brez vsake drame, le vlogo sem dal, in to predvsem na podlagi rezultatov IQ testiranja (mislim da) v 7 razredu OS.
Zakaj to vem? Punci sem pomagal, da bi tudi ona (na univerzi) dobila Zoisovo. Imela je odlicen uspeh, pridobila je kup priporocil profesorjev o njeni kobajagi nadarjenosti in tudi drugace je bila aktivna, imela rezultate. In… vlogo za stipendijo so ji zavrnili z razlago, da ni dovolj nadarjena.
Tudi, ce je ta nadarjenost ‘kr neki’ so vsaj nekoc pri dodeljevanju Zoisovih stipendij gledali predvsem na rezultate IQ testiranj za casa osnovne sole. Kolikor se spomnim so bili ti testi obvezni. O rezultatih se ni govorilo. Delali smo jih se enkrat tudi v srednji soli. V mojem primeru v gimnaziji. Bili so neobvezni in v sklopu nadaljnega poklicnega svetovanja. Na razgovoru s poklicno svetovalko so mi jih tudi razkrili.
Kolikor se spomnim je bil eden od potencijalnih kriterijev tudi morebitna izredna nadarjenost na podrocju umetnosti. Dobil jo je prijatelj, izjemen pijanist, ki se mu je par let kasneje “zmesalo” in je pristal v zaprtem oddelku ene od ustanov za “taksne”. Ne vem pa, ce je tudi on stipendijo dobil na podlagi osnovnosolskih IQ testov ali zaradi cesa drugega.