Zakaj so kvazi samohranilke
Danes sem mojo kolegico poslušala, ki že dalj časa nima urejenega bivališča za svojo družinico in ki ima dva otroka. Pravi, da jo skrbi ta reforma. Da ne bo pomote – tudi sama sem mati dveh otrok in životarimo. Stanovati nimamo kje in tudi služba danes je, jutri (drugo leto) pa nevem.
Skratka pravi, da sicer živijo pri njenih starših, vendar pa se nenehno prepirajo, ker (jaz tako razumem) mladi in stari in zraven še drugi člani družine, pač ne gredo pod isto streho (saj v tem primeru je tako). Radi bi šli na svoje, pa ni možnosti. Ona je sicer še zaposlena, pa še to le do konca leta, on pa – kakor mi je znano – dela malo preko javnih del, pa potem dobi kaj pogodbeno, pa tako… Skratka on je doma prijavljen pri svojih starših in noče se prijaviti na njihovem naslovu – oz. njeni starši (tudi njen brat je skregan z njimi) tega ne dovolijo. In ker sicer poizkušajo (v dobro otrok) biti čim več časa skupaj in funkcionirati kot družina – in ker sicer imata plan reševanja stanovanjske stiske, ki pa realizacije ne bo še kmalu doživel, sta uredila preživnino za otroke. Frendica pravi, da zato, ker morata imeti ločene finance. Ona namreč plačuje za bivanje doma svojim staršem in vse za otroke (vrtec, oblačila, hrana…) Seveda tu se poraja vprašanje. Je to moralno? On nameč velikokrat spi pri njih. No res da največkrat ko njenih tastarih ni doma. Ona to opravičuje s tem, da drugače ne gre, če hočejo biti čim več v stuku, vsaj začasno ne.
Pravi tudi, da je na sociali povedala, da s partnerjem ni skregana, ampak, da enostavno ne moreta živeti skupaj ter da zanjo pomeni skupno bivališče tudi skupne finance.
Povejmo si kaj si mislimo.
Jaz mislim, da ni problem v “kvazi” samohranilkah, ampak v državi, ki ne poskrbi za to, da bi te mlade družine imele kje skupaj živeti. Če bi te družine imele kje biti, bi npr. dobile stanovanje, bi se skupaj prijavili in potem se to sigurno nebi več dogajalo v tolikšni meri, da že ptički o tem čivkajo. Seveda pa je realnost taka, da si le malo katera družina (kot npr. mi – pa še to le začasno) lahko privoščijo živeti v najemu in da večina (skoraj vsi moji prijatelji) so s svojo stanovanjsko problematiko odvisni od teh ali onih starih staršev. In kaj je potem narobe s tem, da so vsi prijavljeni pri svojih doma. Prepričana sem, da je pomanjkanje socialnih stanovanj in neprofitnih najemniških stanovanj, razlog zato, da je socialna stiska taka kot je. In po drugi strani, tukaj so ti izgubljeni socialni transferji, ki jih država tako zelo hoče nazaj oz. jih hoče takim “kvazi samohranilkam” ukiniti. Se morda ne vprašate, da je morda država začela socialno reformo na napačnem koncu – pri že tako dovolj velikih revežih.
pevka
O.K. To je najbrž eden izmed redkih takih primerov. Ampak – njeni starši ne dovolijo, da bi njen fant (ali mož) živel skupaj s svojo partnerko in njunimi otroci?! Meni deluje precej za lase privlečeno…
Vendar pa je precej takih, ki so se navidezno ločili (tudi po uradni poti), uredili preživnino, se prijavili na različnih naslovih, v praksi pa so živeli tako kot prej. Vse zaradi socialne pomoči. Priznam, meni bi tudi prav prišlo še dodatnih 50.000 sit (ali koliko je že), pa ob pravem času nisem bila dovolj iznajdljiva, pa še delavka s CDS-ja je moja kolegica. Ne vem, kako naj bi ji lagala v obraz, oziroma ji povedala po pravici in jo spravila v zadrego…
Mislim, da zgornjega posta niste razumele. Ker, kadar katera jamra, kako nemogoče je živeti s starimi starši, vse takoj napišete, naj grejo čim prej na svoje. Pevka je hotel samo povdariti, kako nemogoče je za večino iti na svoje (sploh v Ljubljani), skupaj pod eno streho ne morejo živeti in tako so pač prisiljeni živeti tako tako. Jaz verjamem. Tudi mojemu bi se strgalo, če bi moral živeti z mojimi starši, pa se prav v redu razumemo, dokler se vidimo nekajkrat na mesec.
Moja sodelavka in njen fant sta dobila otroka. Kupila sta si stanovanje in se vselila vanj. Nista se poročila. Na CSD sta uredila, da on uradno plačuje dogovorjeno minimalno preživnino. Seveda živijo skupaj in funkcionirajo kot običajna družina, le da je on uradno prijavljen pri starših. Na moje vprašanje zakaj tako, mi je odgovorila le zakaj pa ne, če se da. Je rekla, če bi ti videla moj in tvoj rčun za v rtec in moj ali tvoj otroški dodatek…bi ti bilo hitro jasno.
Pri nas je bilo podobno. Pradstavljajte si, kako je ko 6 ljudi, v bistvu dve družini živita na 70 m2. Smo poskušali pa ni šlo. Zaradi stan. problema je tudi moj partner ostal prijavljen pri svojih starših. In tako so nama na CSDju rekli, da morava urediti preživnino, čeprav sva povedala, da nisva narazen in tako so okoliščine nanesle, da sem postala samohranilka. Stvari se obračajo na bolje, moja starša sta se poskusno odselila k mojemu dedku in meni z družino ter mojemu bratu prepustili v uporabo stanovanje. Sem brez zaposlitve in lahko rečem, da kljub temu da sem samohranilka komaj pridemo čez mesec. Ko bom dobila zaposlitev, pa se bomo prijavili skupaj. Ja, življenje ni več tako kot pred 20 ali 30 leti.
Kot pri vsaki stvari je tudi pri tovrstnih manipulacijah potrebno ločiti zrnje od plevela. Tudi jaz poznam par, ki se mu je tako zalomilo in obrnilo v življenju, da se posložuje tovrstnega statusa, da imajo za položnice in hrano. Ok, si rečem….
Poznam pa 9 parov, ki živijo zelo dobro, pa vseeno “varčujejo” na račun države in občine, ker imajo preveč raztegnjene želodce in preširoke riti.
Prav tako ne razumem ženske, ki ima otroka, je brezposelna, da otroka v vrtcec in si “omisli” še eno nosečnost pri čemer so že itak komaj prišli do konca meseca s svojimi sredstvi. Zame je to totalna neodgovornost do otroka, sebe, …
Meni je nesprejemljivo, da država varčuje na kontrolnih mehanizmih in plačuje na CSD in zavodih še zaposlene, ki kupleraj celo svetujejo in priporočajo. Medtem, ko enim trda prede in bi res potrebovali socialno državo, jo drugi izkoriščajo za tešenje svoje lakomnosti. Na isti strani je pa taistih (ki ponavadi najmanj v državo dajo) polna usta kritike, kako država nič ne da.
Treba bo odrast in uvidet, da družina lahko potroši toliko kolikor zasluži in da so socialni transferji mišljeni kot pomoč, da preživiš in ne kot dodatek za “lite felne”.
Mislim, da se ne bi posluževali takšnih “fint”, če bi imeli sicer dovolj visoke prihodke za normalno življenje. Ampak si upam trdit, da je v 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} tako, da prihodki niso dovolj veliki. Saj ni mogoče, če imata oba povprečno plačo, da bi si s tistim denarjem plačevla najemnino, hkrati stanovanjsko varčevala, pokrila vse položnice in tekoče stroške, odplačevala obroke za avto in še vrtec plačala po polni ceni. Ne gre, se ne izide. Zato pa je tako, da je veliko “namišljenih” samohranilk. Če bi bili vrtci zastonj, bi bilo marsikaj drugače!
Vse je v tem, da eni nikoli ne odrastejo in se kar naprej zanašajo na državo in starše. Taki paraziti so bili in bodo. Samo ne se sekirat!
V Sloveniji gre gore denarja za take, ki jim je vsaka služba predaleč, premalo fina, premalo plačana itd. Brezposelne ženske tiščijo otroke v vrtec, ker je to baje vzojno zanje. Najbrž se doma res nebi kaj prida naučili.
Izmozgane in ostarele starše prisilijo, da jih hranijo, ogrevajo, dajejo streho na galvo. Ampak to je takim nesposobnežem logično in edino pravilno.
Zakoni so kakršni so. Zakoni so zato, da se kršijo…si mislijo nekateri in jih pridno izkoriščajo. Država sama res ne stori kaj prida zato pa ne ukrepa ničesar proti zaposlovanju na črno, študentskemu delu, nepravičnim socialnim transferjem….
Otroci so prijavljeni pri svojih starših tudi zato, ker je mogoče mamina plača ali očetova penzija edini pošteni dohodek pri družini. Starši se bodo zgarali do smrti medtem, ko mladi ne dobijo zaposlitve. Drugo je kadar nočejo delat. V tem primeru tudi nebi smeli dobiti socijalne podpore, pa jo, v večini primerov. Vsak se znajde kot ve in zna. Zakaj bi se zaposlil, če ga država nagrajuje za spanje do poldneva??? Največkrat res ni logike.
Problem vidim tudi v tem, da hočejo vsi mladi v mesta. V veliki večini v Ljubljano. Modeli zase so zaposleni, ki živijo v Ljubljani, prijavljeni so pa doma, tako, da pokasirajo še denar za vožnjo, kar je včasih lahko tudi pol plače. V podnajemu je drago, sploh če pride še otrok, dva, vrtec…zakaj nebi pogoljufali države kjer se sama pusti ogoljufati? Za pomanjkanje stanovanj jaz krivim prejšnjo oblast. V Ljubljani se umetno drži ceno kvadrature. Našo državico kravico krmimo izklučno zaposleni. Razni študentje do 70 leta,lenobe ter črno zaposleni jo samo molzejo. Kravica pa še dohodnine ne zna prav pokasirat. Saj ne veš ali bi se smejal ali jokal.
Proti lažnim samohranilkam nimam nič, ker verjamem, da gre prigoljufani tolar v otrokovo dobro.
Morda se stanje normalizira do takrat, ko bodo otroci iskali službe in se spremeni miselnost o socijalni državi.
Lp
Jaz se ne strinjam s tabo, zozi – ce ljudje jemljemo drzavo namesto molzne krave, je cisto vseeno, ali goljufamo pri dohodnini, potnih stroskih, placilu vrtca ali izogibanju davkom. Vsak naj pomete pred svojim pragom.
Na ‘prejsnjo oblast’ sem pa ze malo alergicna – kolikor vem, so bile prav vse stranke v sedanji vladi ze kdaj pri koritu skupaj s LDSjevci, eni vec, drugi manj casa, nedolznih pa ni.
SG
Saj ni nič narobe s tem, da se ne strinjaš z menoj. Celo prav je tako, ker se jaz strinjam s teboj. Vse je goljufanje, tako ali drugače. Skušam si ustvariti prioriteto goljufij:)), razumi kdor more. Prejšnja oblast bi mi bila čisto simpatična, če bi se že enkrat skidala s scene in s tem tudi iz naših denarnic. Pa ima še danse lovke povsod.
Lp
potem lahko pričakujemo san giorgio in lolo na vseh demonstracijah v podporo predlaganim reformam
(ha ha ha, to bo dan ko bom začela verjeti v majhne zelene marsovčke)
Eden bistvenih kontrolnih mehanizmov so sodišča, ki pa tako odlično delujejo, da jih je pred kratikm za dobro delo Sodišče za človekove pravice v Strassbourgu dodatno pohvalilo
Če je verjeti statistiki, je Ljubljansko okrajno sodišče za 11{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} povečalo obseg dela v primerjavi z lanskim letom (pa verjetno ne na račun dodatnega zaposlovanja). Vsake kontrole obsege in kvalitete dela pa se slovenski kontrolni mehanizem (sodišča), brani s floskulo o svoji neodvisnosti. (verjetno od relanega dogajanja)
Začne se pri naši kulturi, ne glede na to ali si državna uradnica (ki med službo srfa po MON), sdelavka na CSD, ki pomaga izigravati predpise, delavec, ki delodajalcu karde kulije, namišljeni bolnik … vse je ista pašta. Zaradi razbohotene sociale, je socialna pomoč, ki bi dejansko morala kakšnemu olajšati stisko, prenizka.
A veš, pevka, če tvoja “prijatelja” nista prijavljena na istem naslovu, pa iz katerihkoli razlogov že, še to ne pomeni, da sta prisiljena živeti kot samohranilca. To je zelo banalen in slab izgovor. Starša imata lahko vsak svoj naslov, pa samohranilstva ne uveljavljata.
Nekateri so pač sposobni javno zatajiti svojega otroka in svojo partnerko! Ampak osebno menim, da se jim bo to nekoč vrnilo! In prav bi bilo tako!
Mi smo v povsem enaki situaciji, pa nisem prijavljena kot samohranilka. No, razlika je ta, da zivimo loceno, ker nikjer ni dovolj prostora, da bi se dali skupaj. Včasih se res sprasujem zakaj se ne deklariram za samohranilko??? Zaradi ciste vesti? Kaj mi pomaga čista vest, če pa moj otrok zdaj ze ugotavlja, da oceta ni ob njemu ves cas…
Hmmmm…
Mislim, da zadeva ni povsem enostranska v nobenem primeru.
T
Zgodba ki jo opisuješ je lahko resnična, kot je resničnih veliko samohranilk, ki težko shajajo same z otroki. Problematične so res kvazi samohranilke ki tako živijo zaradi lastnega luksuza. Sama sem veliko prepoštena, da bi si kaj takega omislila. Saj, zato pa imava tako visoko položnico za vrtec, stanovanjske kredite za naslednjih x let….
Ampak jaz še vedno mislim, da za vsako rit se palca najde. Ne vem, kako npr. ti “ločeni” starši uveljavljajo nego za otroka (a gre vedno samo mamica na bolniško? – pri nas to ne bi laufalo, gre tudi oči na bolniško), kolikokrat se ti v vsakodnevnem življenju zgodi da moraš povedat naslov – pa moraš zmeraj pomislit kaj boš rekel, da bo prav… In kaj če se taki starši res ločijo, grejo narazen – kako bodo dokazovali leta skupnega življenja in skupnega premoženja? Ne vem, jaz se tako nikoli ne špogala, preveč rada mirno spim. In bog jim požegnej, tistim ki lahko kljub vsemu takemu mirno spijo….!