Bom pa še jaz pristavila svoje mnenje. Strinjam se s Kimy, ki pravi, da se nekomu s povprečnimi dohodki ne splača igrat samohranilstva. Ker je vse vezano na cenzuse. Ampak nekomu brez dohodkov pa to pomeni veliko. V soseski poznam žensko, ki ni enostarševska družina pa se izdaja za tako. Partner (oz. kako bi mu že rekli) ima res dobre dohodke. Sama je nezaposlena, prejema socialno pomoč in otroški dodatek. In ima to za žepnino. Sicer si ne predstavljam kaj bo, ko bo stara in ne bo imela let za penzijo (sicer pa je od države tudi drugi ne rabimo pričakovat) ali pa če jo partner res zapusti. To, da ima preživnino urejeno ni potrebno povdarjati. ALi koristi tudi kake druge bonitete ne vem…lahko bi jih.
Ali me to moti? Včasih res. Posebej v teh primerih, ko vidim, da denar ni problem. Ampak po drugi strani pa tudi meni paše, da kako stvar dobim brez računa in cenejše.:):):)

Oprostite za moje neznanje in neinformiranost, ampak ali niso enostarševske družine tiste, kjer ima otrok ali otroci samo enega starša. Torej (ponavadi) ženska – vdova ali ženska, kjer nima ne ona ne otrok nobenih stikov z očetom otroka? Ali so tudi ločene družine, kjer otrok živi pri enem staršu, ima pa stike tudi z drugim staršem, obravnavane kot enostarševske? In če ja, zakaj pravzaprav?

Na sosednjem forumu se ženske in moški, ki so ločeni in imajo otroke pri sebi, imenujejo enostarševska družina. Kar je najbrž povsem pravilno, ker otrok stalno res živi samo z enim staršem, drugega pa videva (ali pa tudi ne) samo občasno, torej ne moremo govoriti o družini, ki bi dejansko v praksi funkcionirala kot dvostarševska.

Jaz imam edini problem z izrazom samohranilka/ec, ki se uporablja kot čisti sinonim za enostarševsko družino, ker je za moje pojme samohranilka/ec lahko samo vdova ali vdovec oz. starš, kjer drugi starš ni znan, ne pa nekdo, ki doba za otroka preživnino.

Ampak tudi če živi stalno samo z enim staršem, drugega pa samo videva in ga ta drugi starš tudi finančno podpira, družina ni enostarševska. In po moje družina tudi v praksi funkcionira kot dvostarševska. Velikokrat se ločeni očetje celo bolj ukvarjajo s svojim naraščajem po ločitvi kot pred ločitvijo. Otrok tudi ima in pozna oba starša, zakaj torej enostarševska družina? Meni se zdi tak naziv čisto neprimeren. Ločena družina bi bilo bolj primerno, če bi mene vprašali.

🙂 ti to resno? nižej plačilo šolske prehrane? pejt, pa povej to na naši šoli, ti bodo pokazali tri A4 gformate drobno napisanih kandidatov, ki so pred mano kot potencialni prejemniki subvencionirane prehrane. 🙂

nižje plačilo vrtca: sem že zgoraj dokazala, da to ni res.

prednost pri neprofitnih stanovanjih: ni res. prednost imajo vsi z nizkimi dohodki, pa mlade družine, pa še kdo. enostarševska družina ni razlog za prednost. + tega, da se najemnina odmerja na podlagi vseh dohodkov in če ima starš plačo 1000 eur je najemnina višja, če pa ima 500 pa nižja. in to velja za VSE prejemnike neprofitnih stanovanj.

dohodke enostarševske dužien sestavljajo OD starša + otroški dodatki + preživnina, pa ni važno al je plačana al ne, povsod je upoštevana. pri vdovah/vdovcih pa se upošteva pokojnina po umrlem zakoncu.

bonusi? torej? da bi se dva ločila samo zaradi 18{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} višjega otroškega dodatka, ki se določa sorazmerno z višino preživnine (določene, a ni njuno tudi plačane) in OD-jem starša … :)))))) ste smešni.

skrajni primeri niti po nesreči ne potrujejo pravila in za tistih nekaj jih najdem jaz še dvakrat toliko uradno poročenih pa fejk revnih. dejte no …

še zadnjič: povsod se upošteva OD STARŠA + OTROŠKI DODATEK + PREŽIVNINA. tudi pri štipendinji in tako so popadale ven številke enostarševske družine in njihovi otroci, ker je bil cenzus za štipendijo 320 -340 eur.[/quote]

Glej vsakršna socialna pomoč je namenjena ljudem, ki zares težko živijo. In nekdo, ki mora z 900 eur + otr. dodatek preživet 2 (sebe in otroka) pač v Sloveniji ne sodi med tiste, ki s svojimi sredstvi ne morejo preživet. Je preveč ljudi, ki so še v bistveno slabšem položaju. Ne rečem, da je ta situacija enostavna, ne rečem, da se s toliko denarja lahko preživi. Vztrajam pa, da je treba denar pobrat tam kjer je – torej pri lažnih samohranilkah in mojstrih, ki od svojega dela vse pobašejo v svoj žep ter nič ne prispevajo (plačamo seveda naročniki storitev) v skupno blagajno.