Verjetno nisem ciljna publika, ker nikoli ne pišem o tem “kako so otroci strošek, kako več let ne spiš, kako si oddahneš, ko odrastejo in lahko končno nadaljuješ s svojim življenjem,” ampak bom vseeno odgovorila.

Otroke imam verjetno predvsem zato, ker sem biološko tako naravnana, saj si jih v nasprotnem primeru verjetno ne bi želela; če si jih ne bi želela se zanje ne bi odločila, kljub temu, da bi racionalno presodila, da so dobra zadeva. Sem pa vseen prej racionalno presodila, da so dobra ideja. Konkretno, (1) želela sem si, da se z možem “nadaljujeva,” (2) zdelo se mi je, da največ pustiva za seboj, če imava otroke, ki jih vzgojiva po svojih najboljših močeh, (3) poznam se dovolj dobro, da vem, da rabim nekoga, za katerega lahko skrbim, (4) katoličanka sem (verjamem, da so otroci bogastvo in da jih bom imela, če in v takšnem številu, kot so mi namenjeni*).

*preden kdo zagrabi to zadnje: ne mislim jih imeti 20, ne. To zame zgolj pomeni, da se ne bi odločila za zdravljenje neplodnosti, umetno oploditev, pa tudi ne izogibanje vsakršni kontracepciji na drugi strani.

sem se kar malo nasmejala.. kdo se pa odloči danes za otroka, zato da bi dobil večje otroške? 🙂
Drugače pa nisem niti razmišljala kaj dosti ali otroke bi ali ne bi. Enostavno po toliko letih veze sva se odločila, da bi poskusila. Pa sva dobila enega, dva.. to je to. Nobenih + in -. Nobenega pretiranega razpravljanja..
In ja, je nespanje, so stroški, ni toliko prostega časa – in to se nekomu, ki je samski in brez otrok zdi grozno. Po drugi strani pa, vseeno spim več kot tisti, ki ga žurajo vse noči le da njega zjutraj počaka hud maček, mene pa nasmeh. Stroški so seveda, a dvomim, da bi se mi ljubilo hodit na toliko različnih stvari kot gremo sedaj (ostali stroški – elektrika voda pa niso toliko večji, da bi bilo sploh za izpostavljati)… prosti čas pa se je pri meni vedno meril med tistim časom ko sem v službi in spanjem. Torej ga imam več kot dovolj. Če rabim iti kam sama grem (saj sva dva in en že popazi), drugače pa smo skupaj. Smo team, ekipa ki najbolj uživa ko smo skupaj. Dokler smo zdravi nam popolnoma nič ne manjka.

Da bi imela otroke, sem ugotovila potem, ko sem spoznala ustreznega moškega. Želim si torej nadgradnje odnosa s partnerjem s skupno vzgojo otroka.

da ne boste šokirani, prejšnji teden sem spoznala družino s 4 otroki in starša sta odkrito povedala kako super je, da jih imata toliko, saj dobita socialne podpore + otroških dodatkov + državne štipendije + dodatka za veliko družino + izredne socialne pomoči in še starševskega nadomestila eno leto za vsakega otroka toliko, da se jima res ne splača hodit v službo. ti otroci imajo v vrtcu in starejši v šoli vse brezplačno, kosila, šole v naravi in podobno tako niso noben strošek, veliko stvari dobijo podarjenih, ker so pač bogi, ker mamica in ati ne delata.

sem prepričana, da niso edini

Kakšno starševsko nadomestilo?

Kakšno starševsko nadomestilo?
[/quote]

tisti nadomestek porodniške, ki ga dobijo brezposelni, znaša okrog 250€

Nobeden se pa ne vpraša kaj in kako naprej ,ko ti otroci začnejo delat pizdarije in imaš opravka z drogo in policijo.
Ma ti grejo živci pa nič ne moreš.
Veliko ljudi se naredijo pametnega da se v mladosti nisi ukvarjal z njimi.
Še kako ukvarjal sam družba naredi svoje.
Jebat ga.
Nikoli ne veš kako bo ………..

Lahko zapade tudi odrasel clovek… tudi nimas zagotovila… in ni jih malo zal :(( nikoli ne ves kaj bo z nikomer iz tvoje okolice, kam se bo obrnil…
Eni partnerji so zapadli v neke happy happy sekte in kot zadeti od tistega razporodajali vso druzinsko imetje… tak da niso samo otroci tisti za katere ne mores jamcit katero pot bodo izbrali

Osebno sem vedela, da bom imela otroke odkar sem vedela zase. Ko se o tem pogovarjam z drugimi ženskami, ugotavljam, da sem bolj izjema v teh pogledih. Mislim, da bi bila zame katastrofa, če ne bi našla pravega očeta za svoje otroke, ali pa, če jih ne bi mogla imeti. To drugo bi me verjetno ubilo. Občudujem in podpiram vse ženske, ki si želite imeti otroke. In čudaška kakor sem nikoli ne bom razumela razlogov (razen zdravstvenih), ki jih ljudje navajajo, ko se odločajo, da ne bodo imeli otrok. Na tihem si mislim, da je znotraj njih ena velika črna žalost.

Ti pa res vsemu nasedeš.

Vsak, čisto vsak nečemu ali nekomu podari svoj življenjski čas in energijo. Midva sva se odločila za imet otroke. Pika.

Edino kar z zagotovostjo vemo in kar lahko naredimo, da ostane nekaj nasega na tem svetu po tem ko nas pojejo crvi, ko se kosti spremenijo v prah, ko nas vec ne bo, je da imamo potomce in da prenesemo svoje gene (del sebe) na njih. Vse ostalo je minljivo in ni niti priblizno tako pomembo. Denar, hisa, avtomobili itd…

Pomisli malo. Starsi ki so omogocili tebi obstoj in uzitke in vse kar imas v zivljenju. Ce ne bi imeli otrok ti sploh obstajal ne bi. Ze misel, da omogocis in das zivljenje (nekaj zivega in tvojega)… Je lahko kaj bolj pomembnega in neprecenljivega?

Uzivaj v zivljenju ampak poskrbi za nekaksno nadaljevanje svojega. Ce si pustil svoje gene, kaj ves, mogoce se spet rodis enkrat v prihodnosti, ko se bodo tvoji potomci (ce se bodo) razmnozili? Malo za hec malo zares 🙂