Zaposleni v zdravstvu so se smučali v Italiji
Razglasitev epidemije sta danes napovedala premier, ki opravlja tekoče posle, Marjan Šarec, in minister za zdravje Aleš Šabeder. Kot sta pojasnila, s tem sledimo Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), ki je včeraj razglasila pandemijo. Ob natanko 18. uri je v veljavo stopila odredba o razglasitvi epidemije s sars-cov-2 oziroma covid-19.
Sicer pa so v izjavi za javnost ob 18.00 najnovejše podatke glede aktualnega stanja v zvezi s pojavom koronavirusa v Sloveniji pojasnili Šabeder, poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan, direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Nina Pirnat in epidemiolog Janez Tomažič.
Kot je na začetku pojasnil Šabeder, bila odredba sprejeta z namenom omejitve posledic, ki jih predstavlja hitra širitev virusa po svetu. Scenarij je bil pričakovan, je dodal. Da bo po prejetem predlogu ministra aktiviral državni načrt za ukrepanje ob pojavu epidemije, pa je potrdil Šestan. Poudaril je, da prebivalci aktivacije državnega načrta ne bodo občutili, vsaj v slabem smislu ne.
Število okuženih se je podvojilo
Šabeder je pojasnil še, da imamo od zadnjega poročanja v Sloveniji že 96 potrjenih okužb z novim koronavirusom. Testirali so jih 3058. Za sprejem bolnikov so sicer danes aktivirali tudi druge bolnišnice v državi, od ponedeljka pa velja odpoved vseh specialističnih pregledov in operativnih posegov, razen tistih stopnje nujno in zelo hitro. Odpovedali pa ne bodo onkoloških storitev in obravnave nosečnic. Ker se novi koronavirus nezadržno širi, v državah Evropske unije tudi primanjkuje zaščitne opreme, je dejal.
Šabeder je še napovedal sankcije za vse, ki kršijo karanteno in ogrožajo druge, ter dejal, da bodo o tem obvestili javnost. Po njegovih navedbah ljudje z znaki okužb še vedno ne spoštujejo pravil. Dodal je še, da se vrsti nasilje nad zdravstvenimi delavci zlasti velikih bolnišnicah in na urgentnih centrih. Med bolniki, ki se zglasijo v bolnišnicah, namreč opažajo nestrpnost in celo nasilje do osebja.
Pirnatova je nadalje pojasnila, da se je število okuženih od včeraj skoraj podvojilo. Kar 48 okužb so zabeležili v osrednjeslovenski regiji. 25 jih je na Dolenjskem in v Beli krajini, po 7 na Štajerskem in Celjskem, štiri na Primorskem, tri v Pomurju ter po en na Gorenjskem in Goriškem. Njihovo zdravstveno stanje je razen dveh oseb, ki sta na enoti za intenzivno nego, sicer stabilno. Od bolnikov na intenzivni negi je eden tam zaradi poškodbe, drugi, ki je priključen na aparat za umetno dihanje, pa je “klasični” bolnik s covid-19, a je njegovo stanje zaenkrat stabilno, je pojasnil Tomažič. Eno osebo so z intenzivne nege premestili na navadni oddelek. Kaj pa glede starostnih skupin okuženih? Kot so pojasnili v izjavi za javnost, so za boleznijo covid-19 zboleli štirje, mlajši od 15 let, 23 jih je starih med 16 in 29 leti, 26 med 30 in 49 leti, 22 med 50 in 59 letiter 21, ki so stari 60 let ali več.
Po pojasnilih Tomažiča je bistveno, da se javno življenje za naslednjih 14 dni ustavi. Pojasnil je, da je virus verjetno bolj nalezljiv, kot je sprva kazalo, zato je ključno, če je le mogoče, da državljani v teh dnevih ostajajo doma in ne uporabljajo javnega prevoza. Na vprašanje, ali je kdo v Sloveniji že ozdravel, pa je Tomažič po poročanju STA dejal, da težko reče, kdo je ozdravljen. Ocenjujejo pa, da od začetka bolezni do trenutka, ko znaki izzvenijo ob upoštevanju varnostnega obdobja, traja tri tedne.
Prvič koliko delavcev zaposlenih v bolnišnicah in domovih ostarelih se je smučalo v Italiji in se tam okužilo? Ali tem ljudem, v primeru da imajo zdravstveno izobrazbo, zdravstvena izobrazba še velja? Zakaj sem za odvzem zdravstvene izobrazbe? Ker v Italiji niso bili sposobni stati 1,5 m stran od Italijanov in po prihodu domov niso šli stran od oskrbovancev doma za ostarele (ostareli so najbolj ogroženi) in od svojih pacientov.
. Simbolična fotografija. / arhiv Demokracije
Pri prvem srečanju države s koronavirusom je šlo narobe skoraj vse, kar je lahko. Prvi bolni, ki je iz motorističnega izleta v Maroko pred tednom z letalom priletel v Benetke in od tam s kombijem v Ljubljano, je šel še isti dan na urgenco ljubljanskega kliničnega centra zaradi slabosti in težav z nogo. Tam je bil uro in pol. Nekaj dni pozneje pa je šel še v čakalnico zdravstvenega doma Vič Rudnik. Med doslej osmimi okuženimi pa so kar trije zdravstveni delavci, tudi dva zdravnika, vsi pa so bili nedavno v Italiji, a so po vrnitvi normalno hodili na delo v službo, dokler se bolezen ni pokazala. Precej verjetno je, da so okužbo širili.
Zdravniki iz Italije v službo
Ravnanje kaže na ne najboljšo reakcijo oblasti. Da bodo težave, se je pokazalo že takoj, ko smo pred dvema tednoma izvedeli za velik izbruh bolezni v Italiji, ko so iz vlade in nacionalnega inštituta za javno zdravje zatrjevali, da je vse pripravljeno, zdravniška zbornica pa obratno, da zdravniki ne vedo, kako ravnati, da nimajo zaščitnih sredstev in da je sistem tudi napačno zastavljen, ker možne okužene pošilja kar v zdravstvene domove. Te “pomanjkljivosti” so pozneje odpravljali. Ljudje, ki so okuženi, ne smejo v čakalnice med bolne in k zdravnikom brez zaščite. Da se to v kakšnem primeru zgodi, kot se je pri prvem okuženem motoristu iz potovanja po Maroku, je razumljivo. Veliko presenečenje pa so trije zdravniki in zdravstveni delavci, ki so po prihodu iz Italije hodili na delo in zdravili bolnike, dokler niso zboleli. To bi pa moral biti znak za alarm. Preko Italije je domov pripotoval zdravnik iz Metlike, pri katerem so potrdili okužbo, tam je bil tudi farmakolog v mariborskem kliničnem centru, ki je, kot kaže, okužil še svojo partnerko zdravnico.
Zdravnik v Metliki je imel kontakte z okoli sto bolniki in zaposlenimi v zdravstvenem domu. Točni podatki o številu stikov 32 letnega farmakologa in njegove partnerke zdravnice, ki sta okužena v Mariboru, niso znani.
Da država ni uvedla nadzora na meji z Italijo, je lahko razumljivo. Da pa od zdravstvenih delavcev, ki prihajajo iz nevarnih območij, ne zahteva, da morajo nekaj časa ostati doma, je pa nenavadno. Tudi oblasti v Hongkongu nikakor niso bile za omejitve na meji z isto državo. Drugače pa je tam bilo, da so zaradi ostrih protestov prav zdravstvenih delavcev morali mejo praktično zaprti in uvesti karanteno za tiste, ki so jo prehajali. Dodatno nenavadno je, da so zdravniki in zdravstveni delavci, ki so ogrozili bolnike in sodelavce, ko so hodili v službo po prihodu iz območij z okužbami, tako ravnali po navodilih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NiJZ).
Če začetnega truda, da bi ustavili širjenje bolezni, ni dovolj, ima to lahko resne posledice. Zakaj je ta trud potreben, pokaže analiza 25 strokovnjakov svetovne znanstvene organizacije, ki so bili na Kitajskem. Posledica hitrega širjenja bolezni tam je bilo veliko število mrtvih zaradi razpada zdravstvenega sistema, širjenje infekcije pa so pozneje ustavili z izjemno radikalnimi ukrepi oblasti, ki jih je sposobno malo držav. Z velikimi gospodarskimi posledicami.
Ko se zruši zdravstveni sistem
Po izkušnjah na Kitajskem koronavirus bolj ogroža moške. Umrlo je prve mesece 2,8 odstotka žensk in 4,7 odstotka okuženih moških. Kako zelo smrtnost raste s starostjo, ko imajo ljudje tudi več drugih bolezni, pa kaže ta grafika, ki je narejena po podatkih teh raziskovalcev WHO:
Okužba s koronavirusom se razlikuje od običajne gripe predvsem po tem, da pet odstotkov okuženih s koronavirusom potrebuje umetno dihanje, še petnajst odstotkov pa pomoč pri dihanju s kisikom. Ta pomoč je potrebna več kot le nekaj dni. Trajanje bolezni pri težko in kritično bolnih od začetka do ozdravitve traja od 3 do 6 tednov. Pri večini (80 odstotkov) okuženih, ki imajo le blage težave, pa bolezen traja dva tedna. Države se na vso moč trudijo ustaviti širjenje virusa zaradi izkušenj iz province Hubei, katere glavno mesto je Wuhan, kjer se je okužba na začetku zelo široko razširila in to tudi med zdravstvenimi delavci. Smrtnost v Wuhanu je bila kar 5,8 odstotna, v drugih delih Kitajske pa 0,7 odstotna. Razlika je po informacijah iz Kitajske posledica tega, ker je v Wuhanu zmanjkalo zdravstvenih kapacitet za bolne, ki so potrebovali nujno pomoč, torej umetno dihanje in dodaten kisik. Bolniki so, ker možnosti za pomoč ni bilo, umirali.
Kitajska je preizkušala različne metode zdravljenja. Smrtnost je bila prve mesece na ravni celotne države 3,4 odstotna, se pa zaradi boljše zdravstvene pomoči sčasoma znižuje. Velika večina vseh okuženih prej ali slej dobi simptome bolezni. Primerov, ko bi odkrili okužbo in sčasoma ne bi bilo tudi znakov bolezni, skoraj ni. Se pa ti včasih ne pojavijo takoj.
Najpogostejši simptomi so vročina (88{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}) in suh kašelj (68{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}). Izčrpanost (38{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}), izkašljevanje sluzi pri kašljanju (33{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}), zasoplost (18{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}), vneto grlo (14{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}), glavoboli (14{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}), bolečine v mišicah (14{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}), mrzlica (11{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}) so tudi pogosti. Manj pogosti so slabost in bruhanje (5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}), zamašen nos (5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}) in driska (4{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}). Smrkav nos ni znak obolenja s korona virusom.
Po januarju se število novih okužb na Kitajskem postopoma znižuje. Zaradi radikalnih in sistematičnih ukrepov, ki jih je uveljavila oblast na Kitajskem. Drugod po svetu se število okuženih povečuje.
Na Kitajskem preverijo vse
Kitajska tedensko proizvede 1,6 milijona orodij za preverjanje okužb s koronavirusom, vsakega v državi, ki pride k zdravniku z vročino, preverijo.
se hodi smučat tudi v IT. Navadna raja pač ne. Se spomnite, kakšno upravičeno zgražanje je bilo, ko so oboleli kar uleteli v zdravstveni dom. Sedaj, ko so podobno neumno naredili zdravniki in učitelji, ki so se vrnili iz IT direkt v službo je pa čisto tiho.
Pri pričakoval pri izobraženih malo več pametnih dejanj.