Zaradi strahu pred porodom mi je žal da sem zanosila
Jaz sem se (pred fuuuul leti) prav tako bala, skoraj bi doma rodila, ker sem odlašala z odhodom v porodnišnico. Samo nekaj ti povem. NI TAKO HUDO. Pa sem menda imela kar težak porod. Jaz sem samo vsa v strahu čakala kdaj me bo še bolj bolelo. Na koncu pa sem pomislila ali bi bila raje v živo pri gronolomu pri zobarju (kar sem na žalost tudi doživela) ali raje rodim in odgovr je bil: raje rodim. Tako, da se nehaj sekirat. Vse bo v redu (pa še možnost epiduralne imeš, čeprav se jaz za to ne bi odločila ampak vsaj možnost pa je).
Najprej bom vprašala kdo te je toliko prestrašil poroda, ker vsak porod je drugačen, še to najbolj vedo povedat ženske, ki so rodile večkrat. Vsako žensko je strah poroda, ker se najbolj bojiš, da bi šlo kaj narobe,ne samo bolečin. Naj ti povem, da smo tako ustvarjene, da se 9 zadnji mesec ne bojimo več toliko in na koncu komaj čakaš da se rešiš trebuha, ki te začne pri vsem motit. Ko pa dobiš štručko v roke je pa naenkrat vse pozabljeno, oziroma srečen si, da se je dobro izteklo. Poskusi se tolažit, da je še veliko časa do poroda in da zdaj nisi na porodni mizi in uživaj ter se veseli dojenčka. Pripravljaj se na nakupe in vse kar potrebuješ in, ko bo na koncu postavljena posteljica v sobici boš komaj čakala, da bo dojenček v njej. Druge pa ne poslušaj, če ti govorijo grozne stvari o porodu, ker to te še brez veze bolj prestraši, tako so tudi mene poskušale sodelavke strašit in jih nisem niti malo poslušala. Bo kaj bo in, ko bo pika. Če so druge pred menoj rodile bom tudi jaz.
Panicna725, 02.02.2024 ob 00:15
Sem v 4. mesecu nosečnosti in poroda se grozno bojim. Dolgo sem odlašala z zanositvijo zaradi strahu, ko sem zanosila sem celo razmišljala o splavu, zdaj pa več ni poti nazaj. Otroka si želim, ampak na trenutke mi je žal da sem zanosila. Ponoči ne morem spati, imam noč more, prebujam se panična. Govorila sem z ginekologinjo, ki mi je predlagala razne vaje za pomiritev, z raznimi nasveti, mož mi je rekl da bo zraven, ampak meno to nič ne pomeni. Ni me strah popadkov, niti ne toliko bolečine, ampak če so predstavljam da bo šel otrok skozi tako majhno odprtino.. To se mi zdi nekaj najbolj groznega, postanem panična. Groza me je. In zdaj imam poleg vsega še slabo vest, čutim krivdo. Nosečnost sem začela ignorirati, ne želim se pogovarjati o tem, vedno preusmeril pogovor na druge teme in se tako vsaj malo zalotim. Bojim se da se mi bo do poroda zmešalo!!
Ti si zmešana, otrok bo čisto prestrašen prišel na svet.
Veseli se, vse bo uredu.
Pusti strahu da naredi svoje, ne zatiraj ga. Je normalno. Nekateri imajo fobijo pred kačami (meni so npr. to ful lepa bitja), drugi pa se pač na smrt bojijo poroda, kar je logično. Porod ni isto kot dvakrat kihnit, tako kot ti tukaj pisarijo. Ljudje ste popolnoma brez empatije. Taki, ki ste glasni tukaj boste pa zakričali in se polulali v hlače, ko boste videli miško prečkat cesto. Bljak ste.
Jaz sem bila na istem kot ti in se zmenila za carski rez. Prejsni mesec sem rodila puncko in mi ni zal 🙂
reci ginekologinji za napotnico za klinicno psihologinjo, tam se potem dogovoris za CR. CR pa ni nic strasnega, sem imela v spinalni anasteziji in je cisto ok. Pac boli potem kasnrje ampak saj po navadnem porodu tudi najbrz 🙂
Zelo neprimerni in rahlocutni komentarji. Strah pred porodom je razumljiv. Me zanima koliko uporabnikov in uporabnic portala je izkusilo se drugacne zaplete med porodom. Sama sem tik pred 4 porodom in se vedno je prisoten rahel strah oziroma neprijeten obcutek. Ker prejsni porodi tudi niso potekali lepo in krasno, da sem ze naslednji dan sedela in se setala po bolnisnici. Ze nosecnost sama je lahko od prvega do zadnjega meseca zelo zelo izcrpajoca. Lahko poisces pomoc pri psihiatru ceprav tablete niso cudezna palcka in situacijo vecinoma zgolj omilijo , carskega reza ce ni nujno in vnaprej doloceno ne bi priporocila, ker zadaj lahko prinese spet druge nevarnosti, bi pa svetovala nekaj branja in informoranja na temo priprav na porod, razmislek o epiduralni ali ultivi in pa mogoce opcija poroda v vodi predvsem pa ce razmere omogocajo mesec dni pred porodom veliko pocitka, razvajanje telesa, meditacija, joga, mogoce Bachove kapljice za pomiritev ter vsekakor pogovarjanje s partnerjem. In pa se misel, da se po porodu odpira novo poglavje, ki bo cudovito. Ogromnokrat naporno pa vendar neprecenljivo, zato se poskusi veseliti. Sama si pred vsakim otrockom nakupim oziroma pripravim oblekice,ki so mi vsec, zasijem kompletek za domov, uredim in opremim sobico kakor sem si zamisljala, naredim kartice oziroma amatersko spletem kaksno volneno igracko vsekakor pa ne zanemarim drugih vsakodnevnih obveznosti zato nimam casa veliko razmisljati. Vedi, da je zensko telo sposobno ogromno ogromno. Zelim ti lep porod in vso sreco!
xxl182, 02.02.2024 ob 11:44
primerek zate. kaj moški nimamo kaj pisat tukaj. o ti prasica intateld. o ti princeska levičarska. pa koji kourac si ti ? koji faktor si ti, da boš ti govorila kako in ka jbo kdo govoril. pa da moški ne smemo. zakaj pa ne bi smeli?? kdo pr ipizdi ste babe smrdljivke. pa fuknem te nekam pa tam rodi svija ugabna razvajena. vse vam dajo. vse. pa še ni uredu. glej kako je tvoja pra babica rodila ,tvoja babica, ne pa te mlade ko rojevate v bolnici pa vsa pomoč poleg. daj daj daj, a moški pa ne more biti porodničar? pizda ti je materna. tebe bo lih bog tak kaznoval da boš rodila nekje tko da ti bo lih en navaden reševalec pomagal. o pizda si ti ena dikriminatorna levičarska kurba ej. pa sramota od sramote. kaj boš ti lapala kako je rodit. tko nič ne veš. tisto pizdo napenjaš, to nič ne vidiš zraven. ti kr povem, si me razpizdila sedaj. se babe zmišlujejo kero muiko bi rade imele, pa kaj bi vse bilo, bla bla bla, na koncu pa imate vse noge na stolu narazen in babice skačejo okoli in naredit vse kaj se vam reče, ker vam drugo itak ne preostane. mislim, podgana si ej. kaj ji lažeš neki. svija. nobena nima nobenem muzike, nobena ne želi nobene muzike, jaz sem bral avtofokus revijo poleg. baba tak nič ne vidi kaj se dogaja. tisto ko pa ti malo prereže pičko, kaj zdaj?? ko ti na fightu arkada poči ti tudi šivejo na živo. al kaj misliš kaj?? pa daj nehaj no. nehaj mi z položaji pa tkimi jajci no. sam nehaj. tja bo šla, dala noge narazen in bo ko bo. kaj zdaj. miljarod jih je že kotilo pa bo še ta psica kotila. to je to. če bo mož kaj dec, bo lahko poleg, mu bo babica z peanom prijela popkovino in bo lahko prerezal gumo. če bo kaj vreden. jaz sem 2x. baba tak nič ne vidi od poroda, vidi sestra babica in mož če je poleg. tko je kaj. kaj zdaj tu neke čudeže delate iz tega. pač bo šla rodit to je to.
Ti si res en prizadet pezde! Če ti take besede najdeš, jih lahko tudi mi. Mi najdemo še vse črke, vejice in presledek. Bedak.
Si že rodil, da veš kako je?
Mene je bilo tudi strah. Ne tako zelo kot opisuješ ampak ves čas po malo. Ko je prišel dan D pa kot bi odrezal. Prav spomnim se, kako me je začelo zbadati zjutraj, tja do kosila sem bila, kot v enem belem oblaku, mirna in čakala, da bo čas za it. Kot bi me s popadki nekdo pomiril.
Imela sem pa ultivo
Mene ni bilo NIKOLI strah poroda, pa sem trikrat rodila. Dve nosečnosti sem imela težki, hude slabosti, nato pa še cerklažo. Vedno se je vse srečno končalo, rodila dokaj hitro, brez problemov.
Porod ni mačji kašelj, popadki bolijo, ampak se da preživeti. Jaz sem rodila pred 40., 36. in 29. leti. Mož ni smel biti zraven, proti bolečinam ti niso dali nič. Babice so bile ene človeške in prijazne, druge žleht in nesramne. Ampak smo PREŽIVELI!
Danes je vse drugače! Porodnico obravnavajo drugače. Lahko je zraven mož, lahko je tudi obporodna spremljevalka. Če želiš, ti lahko dajo epiduralno analgezijo, kar pomeni, da ne čutiš bolečin. Obstajajo tudi razni drugi pripomočki, ki ti olajšajo popadke.
Če imaš zdravo nosečnost, bodi srečna. Veliko se gibaj, hodi, potem boš lažje rodila. Če se ti zdi, da so tvoji strahovi nenormalni, se obrni na psihologa ali psihiatra. Ti bodo znali svetovati. Sicer pa ti svetujem, da si dan napolniš z delom. Pospravi po hiši, počisti predale, skratka, zamoti se!
Meni je ogromno (in mi še vedno) pomaga vera, molitev. To mi daje upanje, da je Bog vedno z mano, tudi v najhujših trenutkih.
Vse bo v redu, pomiri se in SREČNO!
Svoje skrbi zaupajte osebnemu zdravniku, vaš strah je premočan, da bi ga lahko sami obvladali. Poiščite pomoč, veliko lažje vam bo. Vztrajajte pri os. zdravniku ali ginekologu, pomoč zagotovo obstaja, občutki pa se bodo spremenili v veselo pričakovanje.
Želim vam, da se vaši strahovi čimprej zmanjšajo,
zaupajte svoje težave ljudem, ki vam lahko pomagajo in prisluhnejo.
Iskreno vam želim, da se boste dojenčka čimprej veselili in se lahko o tem tudi pogovarjali z vašimi bližnjimi. Zmogli boste!
Ginekologinji povej za svoje težave. Boš dobila napotnico za psihologinjo, ki dela v porodnišnici v Lj. Tam se dogovoris za CR. Komentatorji ste pa nesramni, če nimate izkušenj s tem, sploh ne veste, kaj tak strah dela telesu. Sama sem šla skozi to, mož mi je stal ob strani. Z otrokom se pa imam super. Ko je bil CR mimo je šlo samo navzgor. Pogumno.
Žal mi je, da si dobila nekatere “neprimerne-neokusne” komentarje. Nekdo, ki ni bil v podobni situaciji, ne more razumeti tega strahu. Sama sem imela enak strah-pred porodom (da bo šlo kaj narobe-začetek nosečnosti namreč ni bil obetaven). Skratka, zadnja dva meseca nisem prespala noči (zgolj pol ure na noč), ker sem imela grozne panične napade…ko pogledam zdaj za nazaj, ne vem, kako sem preživela. Bila sem namrec hudo izgorela…takrat sem mislila,da bodo, ko bom rodila, panični napadi izginili, pa žal niso in sem mogla prekleto “delat” na sebi, da sem se jih znebila in se niso več pojavili. Moj porod je bil sicer sanjski, brez kakršnihkoli protibolečinskih, strah pred porodom pa je takoj z začetkom popadkov izginil; panični napadi pa so še vedno bili prisotni, tudi kasneje nekaj tednov po porodu. Porod je res dogodek, ki ga ne smemo dojemati kot nek enkraten dogodek, ampak so njegove posledice vidne dalj časa.
Polagam ti na srce, poišči si strokovno pomoč, takoj, čimprej, da boš lahko predelala ta strah še predem se rodi malo bitjece in izkusila čare nosečnosti ter uživala v tem edinstvenem obdobju. Naj te ne bo sram, nisi edina s takšnimi občutki in verjamem, da boš to premagala.
Vse dobro želim.
En pregovor pravi, da reko prečkamo, ko pridemo do mostu.
Delaš paniko za brezveze. Rodila boš, to je dejstvo. Lahko bo ko keks, lahko bo pa malo težje in bo potrebno več časa. Če ne bo šlo drugače, bo pa carski rez.
Telo se na porod pripravi in v zadnjem obdobju priprave, se medenične vezi omehčajo, ker se morajo pri porodu razširiti. To omogoči otroku, da pride skozi “tako mali kanal”. Otroška glavica se tudi malčo prilagodi in vse gre. Pa saj si vse to že verjetno prebrala.
V glavnem hodi na sprehode, da boš gibčna in fit in vse bo v redu.
Jaz se sicer nisem kaj dosti bala, sem pa imela drugi problem. Zelo velik otrok, jaz pa drobna. Otrok pa nad 4 kg. Izbrala sem epiduralno anestezijo in je bilo zelo enostavno, ker se nisem izmučila med popadki, ker bolečina in trajanje izčrpa. Svetujem v to smer da avtorica razmisli. Pri meni je porod trajal dve uri, bila sem prav spočita .
Sbnj, 13.02.2024 ob 06:58
Jaz se sicer nisem kaj dosti bala, sem pa imela drugi problem. Zelo velik otrok, jaz pa drobna. Otrok pa nad 4 kg. Izbrala sem epiduralno anestezijo in je bilo zelo enostavno, ker se nisem izmučila med popadki, ker bolečina in trajanje izčrpa. Svetujem v to smer da avtorica razmisli. Pri meni je porod trajal dve uri, bila sem prav spočita .
Še to bi rekla. Svetujem ti kakšno strokovno pomoč da se znebiš te panike. Danes je rojevati mnogo lažje kot je bilo. Ne bom sodila, ker ljudje smo različni in nekaterim predstavlja nekaj psihično težavo, drugim drugo.
Anonimno 5965, 02.02.2024 ob 06:35
Možnosti imaš dve. Obvezno se naroči na epiduralno anastezijo. Druga možnost je carski rez.
Jaz sem bila naročena na epiduralno in me ni bilo popolnoma nič strah poroda. Na koncu sem rodila v eni uri in sploh nisem prišla do epiduralne.
Ja, ker pri carskem rezu se pa res ne zgodi nič groznega, le prerežejo ti kožo, maščobno tkivo, mišico in maternico, potem to fajn raztegnejo, sežejo z rokami v tvoj trebuh in vlečejo otroka ven. Ne hvala. Je pa porod skozi za to namenjene organe dosti manj strašen.
Primerek, 02.02.2024 ob 09:20
Grozne nasvete si dobila, žal. Sploh moški tukaj nimate kaj piskat. Jaz te avtorica razumem. Za tale strah obstaja izraz: TOKOFOBIJA. Tudi jaz trpim za tem, žal. To, da me režejo tam spodaj in da mi otroka vlečejo skozi moje genitalije ven..ne vem, jaz sem panične napade doživljala zaradi tega, samo da sem pomislila na to. Pa kakšne poškodbe se vse ne zgodijo lahko med porodom. Jaz, če bi bila na tvojem mestu, bi raziskala hipnobirthing – da te nekdo pripravi na porod na ta način..vsekakor tudi ne bi šla rodit v ležečem položaju (najbolj neprimeren položaj za žensko in otroka)..Poišči opcije porodnišnic, začni klicat že zdaj, doplačaj za lep porod, kjer ti pustijo menjat poze, kjer ti pustijo pit tekočino vmes, kjer ti ne izvajajo epiziotomije, če res ni nujno potrebna, kjer se ti ne obešajo na trebuh, itd. Srečno, verjamem da ti ni lahko.
Ne vem v katerem casu si ti rodila…ampak tega se sigurno ne placuje
Si razmisljala da bi šla na postavitev družine ? Velikokrat se takšne travme pojavijo ko je katera od prednic imela travmatično izkušnjo poroda, je otrok umrl ali ona sama. Drugače pa v vsakem primeru, ne glede na to kako grobo se sliši. Ta strah moraš razrešit in premagati. Zelo negativno vpliva na tvojega otroka, kasneje pa bo tudi na porod. Otroka lahko zaznamuješ za celo življenje, on pa bo s seboj ponesel naprej tvoj nepredelan strah. Vse dobro.