Kako lahko kej takega napišete? Mislite, da jih enkrat ni bilo strah poroda?! Zato, ker je bilo enkrat težje, je dandanes vse lepo in prau. Čisto normalno je, da je žensko strah poroda. V nosečnosti pa že zaradi sporoščanja  hormonov lahko vse bolj čutiš. Več kot očitno pa gre pri tej osebi za neko travmo, kar pa lahko premaga z zavedanjem in terapijo.

V kolikor izkušnje nosečnosti in poroda nikoli nisi imel, torej kakšno pravico imate obsojati!?

Draga srecka. Sprosti se in se veseli najlepsega v zivljenju. Bolec porod iz filmov je animiran! Narava je cudezna, s hormoni zmehca in odpre vse poti spontano.  atancno za tvojega otroka, ki bo prilagodljiv “saj je telo mehko, tudi glavica fleksibilno mehka in se splosci…. ” Verjemi. Zaupaj. Vadi zgolj sproscanje telesa. Sprosceno telo naredi vse samo. Adrenalin ustavlja hormone pomocnike (to je se iz narave, da lahko zival med povrgavanjem pobegne na varno mesto, ce je ogrozena…in se porod malo ustavi). Knjiga modrost rojevanja, stik s kaksno privat babico, doulo, na   veva. si bodo tudi pomagali z izkusnjami. POGUMNO in veselite se, poiscite podporo. VSE BO SLO KOT PO MASLU! Ženske smo cudezne, vse, boste videli. Objem!

Nič ne rabiš imet slabe vesti.Tako cutiš in to je to.Sama sem rodila 6 krat.Na koncu je vse poplacano,ko držiš svoje  bitje v roki.Poznam gospo,ki se je tudi bala rodit in je šla v Avstrijo.mlnekaj plačala in so ji tam narediki carski rez.Malo se pozanimaj kaksne so moznosti.Tvoje počutje je zelo pomembno in vpliva že zdaj na tvoje bitje.Sigurno se najde kakšna rešitev.Pomembno je,da se meniš o tem s svojim mozem in skupaj najdita rešitev.VSE DOBRO,DRZIM PESTI.Dana

Ta tema je zrela za psihiatra.

Ženske še danes umirajo zaradi poroda. Lahko te je sram za tak komentar. Sem poznala eno, ki ni nikoli prišla iz porodniške sobe.

Razvajenka, ja. Ko te jebe idiot blesav. Names, da bi uvidu da strahovi nekoga ne bodo nič manjši, če bodo ignorirani. Itak ne moreš bit sočuten če maš sam pol možganov. Bogi ljudje okrog tebe, predvsem ženske, ki se ti zdijo tako tuje, ker imajo drugačno telo od tebe.

Ej mona si že slišala za carski rez

Draga Panicna725,

sem drugič mamica, drugi sinko je star 4mesece. Najprej bi ti toplo svetovala, da od strahu ne bežiš in ga ne zanikaš, ker samo od sebe ne bo bolje. Osebno mislim, da čutiš prav: če boš nadaljevala z izogibanjem tej tematiki, se ti lahko zmeša.

Treba je v akcijo!! Mene je blo prvič tut strah. Pa ti povem, da me je pred porodom še bolj zgrabil in če ne bi bila pred tem racionalno pripravljena, pa se z njim soočala, bi mu podlegla. Tako pa sem se oborožila. In sem se v paniki znala pomiriti in tudi lepo in hitro rodila. Ampak mi je šlo velik energije, da sem se mirila. Ene pač ni strah, druge nas je. In lahko rečem, da je delo obrodilo sadove. Drugič rodit je blo lažje. Poznala sem strah, sebe, pa še izkušnjo sem mela.

Naštudirala sem knjige, strokovno literaturo, brskala za študijami – kako deluje žensko telo, kako smo ustvarjene za porod. Kot so ti namreč že pisali nekateri, telo ima 9 mesecev, da ustvari človečka, a v tem času se tudi pomembno prilagodi na porod. Orgazma tut ne moreš ta trenutek doživet, se je treba pripravit 🙂

Kar jaz vem, je, da je nožnica najbolj raztegljiv organ telesa. Vsem je sicer logično, da penis “zraste” med erekcijo, to, kako mogočno se pa nožnica raztegne, je pa misterij, premalo o tem vemo in vidimo kot družba. S falosi smo kot družba takorekoč “obkroženi”, z raztegnjenimi nožnicami pa ne. Ampak je to enako normalno. Raztrganine nam v največji meri lahko povzroči le strah. Če ga ni, so tudi poškodbe porodnih poti res redke (če te je tega strah). Bolečine praviš, da se ne bojiš. Problem je, da si predstavljaš majhno luknjico in velikega otroka, ne? Jaz sem si med iztisom predstavljala ogromno jamo in da je enako ogromna moja nožnica. 🙂 da mam fuuuuul placa, da je luknja reees, ampak rees ogromna in da je otrokova glava manjša in da gre z lahkoto ven. Mi je to ful pomagalo 🙂

Super bi blo tudi, da se na drugi strani strahu lotiš tudi čustveno.. če bi kontaktirala kakšno babico, doulo, psihologinjo. Ne priporočam psihiatra, ker ti ne rabiš tablet. Rabiš nekoga, da ti prisluhne, nekoga z znanjem na porodnem področju, s sočutjem. Nekoga, s katerim boš premagala strah. To, da bo mož s teboj, je lepo. Ampak rodila boš sama. Pa če te on še tako lepo boža po laseh in ti prigovarja, da ti gre super. Strah je samo tvoj. Nihče ti ga ne more vzeti. Zato, mamica, pogumno, ta otroček ti daje priložnost, da osebnostno zrasteš!

Še enkrat: Uspe ti lahko, če zgrabiš strah za roge. Časa imaš dovolj.

p.s.: komentar na komentarje: Redke so izjeme, a večina komentatorjev je kot da bi ušla iz živalskega vrta, pa še pri živalih je lepše… za ene nimam besed, za ženske, ki pisarite, kako se niste bale in kako porod ni nič tazga, pa vprašanje: a premorete kanček empatije? Nasploh, razočarana sem nad tako mizerno empatičnostjo…

Tudi mene je bilo ful strah poroda. Na koncu sem pa imela carski rez.

Bi svetovala, da se pozanimaš o možnih brezbolečinakih zadevah med porodom.  Glede majhne luknje se ne sekiraj, ker telo naredi, da se odpre za 10cm.