Bom še tukaj odprla temo, ker se mi zdi zelo zanimiva za širši krog. Torej, vas v resnici zanima, kaj počnejo vaši otroci v vrtcu ali pa hočete slišati samo tiste lepe stvari, slabe naj pa vzgojiteljice zadržijo zase in jih tudi rešujejo same? Recimo, da otrok prvič nekoga udari. Bi hotele vedeti ali bi zamerile vzgojiteljici, da vam je povedala?

Aja, nanaša se na tole temo:

Seveda bi hotela vedeti! Haloooo? Otrok me zanima s svoje najlepše in tudi z najslabše plati, rada vem, kaj dela, kadar mene ni zraven, ker sem prepričana, da se zna otrok brez staršev zelo drugače obnašat kot takrat ko mu starši svetimo za vratom. Logično, da bi hotela vedet, tudi prvič inše toliko bolj vsakič naslednjič in zamerila bi vzgojiteljici ali komurkolu drugemu, ki mi NE BI povedal.

Aha, pa še podvprašanje: Lahko to vzgojiteljice povedo direkt, tako kot je ali bi raje videle, da po ovinkih? Recimo, da bi najprej pohvalile, kako je naredil nekaj dobrega, potem pa bi omenile še to?
Sprašujem zato, ker ‘baje’ v kurikulumu piše, da vzgojiteljice ne smejo ustvarjati negativnega vzdušja med starši in otroci, kar naj bi v praksi pomenilo, da ne smejo direkt reči: Vaš otrok je pa nekoga udaril.

Ma ej, z mašnico ali brez, kdor hoče slišat bo slišal, kdor ne, mu bo itak vse “prehudo” za njegovega srčka.

želim in hočem, da se mi odkrito pove tudi o napakah oz. negativnih stvareh, ki se tičejo mojih otrok, tako v vrtcu, kot v šoli! z razlogom, da se skušam o tem z njima pogovorit in preprečiti morebitno ponovitev negativnih “izpadov”.
ne dovoljujem si tistega prepričanja: moj(a) pa tega NE počne…

Naše vzgojiteljice povedo ali je naš koga udaril ali pa je od koga dobil. Se mi zdi zelo dobro, saj vsi vemo, da se to dogaja in ne vem zakaj bi si pred tem zatiskali oči. Še doma, ko imamo na očeh samo enega se marsikaj zgodi, kaj šele tam, ko jih dve nadzorujete dvanajst ali pa še več.
Če v resnici veš kako otrok odreagira v določenih situacijah je tudi tebi kot staršu veliko lažje, da ga znaš bolje usmerjati in vidiš morebitne napake v vzgoji. Jaz ne bi zamerila tudi, če bi mi svetovale kaj ali pa mi povedale kaj kar mi ni všeč, ker sem kot mati zelo občutljiva, če kdorkoli graja mojega sončka.

Sem že spodaj napisala, da bi želela slišat. Otrok pa tudi ne more poslušat kako je oh in sploh bil v vrtcu fajn, če je bil pa lump. A mislite, da otroci ne opazijo razlike?

To, da da vzgojiteljice ne smejo ustvarjati negativnega vzdušja med starši in otroci ni zapisano nikjer v kurikulu.
Je pa zapisano (pri Načelih sodelovanja s starši, pod točko 2.11) med drugim tudi to:
…
– starši imajo pravico do sprotne izmenjave informacij in poglobljenega razgovora o otroku z vzgojitejem in pomočnikom, s svetovalno službo,
…

To piše, izvedbeni nivo pa se razlikuje od vrca so vrtca oz. od vzgojiteljice do vzgojietljice.

No, jaz pa želim slišati oboje. Zaenkrat slišim samo slabo na govorilnih urah, celo stvari, za katere se kasneje izkaže, da niso res. Tako da na sinove govorilne ure zdaj hodi mož, jaz enostavno ne morem slišati izključno kritik na sinov račun.
Po mojem vsak drekec pekec tudi ni treba obešati na veliki zvon.

Se strinjam, tudi pohvale je lepo in potrebno slišati.

jaz hočem slišat pa če mi je še ako hudo potem

Ko so otroci majhni gre za majhne drekce pekce, ki kaj prekmalu prerastejo v prave velike drekce in potem je lahko že za marsikaj prepozno. Sem slišala podatek, da več kot polovico prvošolčkev pride v šolo strašno nevzgojenih in neukrotljivih…
Se pa strinjam, da mamice še raje kot graje poslušamo pohvale…..

En primer z naših govorilnih: ni poslušala, zato ni razumela navodil in je naredila narobe (šlo je za enkraten dogodek). Ja pa lepo prosim, če bomo zdaj poslušali vsakič, ko bo otrok klepetal, se lahko pogovarjamo samo še o tem….

Kirkir, si pa mojstrica sprevračanja besed. To ti pa priznam.

S tem tudi zaključujem debato s teboj.

Katja, jaz sem si mnenje o tebi ustvarila že, ko si napisala, da se s štiriletnikom nima smisla pogovarjati, ker je še majhen in od vrtca do doma pozabi, da je naredil nekaj narobe. Očitno izhajaš iz svoje situacije, v kateri imaš majhnega otroka in se ne znaš vživeti v mamo, ki nima opravka ravno z dojenčkom. Tudi vzgojni ukrepi so v tem primeru čisto nekaj drugega. S štiriletnikom se o udarcih še kako pogovarja. Ti pa napišeš: Ne teži mu preveč?? Zakaj točno? Ker je še dojenček? Kaj točno sem sprevrgla? Se mogoče v kateri točki nisva razumeli?

Sori, ker sem te preimenovala. Seveda Katka.

Za vse ostale, razen Kirkir, pa še moje vprašanje.

Če bi vaš otrok udaril drugega, na kateri način bi želel to slišati:

a) Ko pridete po otroka v vrtec oz. ko pripeljete naslednji dan otroka v vrtec, vam vzgojiteljica reče: “Danes je bil pa poreden. Udaril je drugega otroka.”

b) Ko pridete po otroka v vrtec, vas vzgojiteljica vpraša, če imate nekaj minut časa za pogovor. In ko odgovorite z JA, vam pove: “Opazila sem, da je vaš otrok bil danes drugače razpoložen kot običajno. Bil je zelo nemiren in je celo udaril drugega otroka, čeprav tega sicer ne počne. Ste morda tudi sami opazili kaj podobnega? Se vam morda kaj svita, zakaj je prišlo do te spremembe v obnašanju? Ali vam otrok doma kaj toži, da mu kaj ni všeč v vrtcu? Morda vi opažate, da ga kaj muči? Jaz sem tokrat ukrepala tako …………… , bi vi morda predlagali kako drugače?”

Kirkir, PRAV imaš!
Tudi dvoletnik NI več dojenček in brez skrbi, da razume, ko ga polomi, samo išče potuho pri mamici in ko jo dobi … ja se dogaja, da je še pri treh, štririh premajhen in ne razume. Ja pa ja …

Katka, naši vzgojiteljici imata 24 otrok!! A misliš, da sta v vrtcu samo zaradi mojega? Par minutk? Kdaj? Za par minutk so govorilne ure, kar je treba povedati prej, se pove pa v parih stavkih. In ne, nisem ena tistih mamic, s katerimi je treba delati v rokavicah. To vseeno počnejo in moram priznati, da mi je prav smešno. Saj pravim, zdaj vidim, zakaj so v taki zadregi, ko je treba povedati kaj staršem nevšečnega. Resnično se mi smilijo, če jih vsaj polovica pričakuje to, kar od njh pričakuješ ti. Da hodijo kot mačka okoli vrele kaše. Zato, ker ti ne preneseš resnice o svojem otroku oziroma jo je treba zavijati v celofan.

Če je medtem, ko sem prišla po otroka, vzgojiteljica sama, brez pomočnice, potem definitivno varianta A, če je pomočnica s skupino, pa se itak zgodi varianta B, do zadj so si še vedno vzele čas, če so ga imele in vedno, ko je bil problem………dejstvo je, da bi na vsak način izvedela, kaj se je zgodilo in v tem je poanta.

Vse preveč staršev bi pa rado debatiralo o vsem, kar se je zgodilo čez dan z otrokom, ko pridejo ponj, vzgojiteljica je pa sama in namesto, da se ukvarja z 15 otroki v skupini, se mora s skompliciranim staršem.

Saj ni treba v tako vato vse skupaj zavit, da se razume, v čem je problem. Če normalno komuniciraš z vzgojiteljico, je dovolj tudi to, da ti v dveh stavkih na kratko pove, kaj je bilo in predlaga kratek razgovor z otrokom, saj štiriletnik zna pa marsikaj že sam povedat. Le toliko, da pove tudi ona, kaj se je dogajalo. In vpričo otroka – to tudi pomaga, da se zaveda svojega dejanja in odkritosti med vzgojiteljico in staršem.

Če je odkrit odnos med vzgojiteljico in starši in so vzgojiteljice tudi sposobne pohvalit otroka, potem veš, da je tudi graja umestna in realna. In jo kot tako tudi sprejmeš.

Očitno vam je bolj pomembno golo poročanje kot pa reševanje problemov.

Se vam ne zdi, da mora vzgojiteljica vedeti, če je otrok ponoči slabo spal, če ga mučijo nočne more, če je dobil bratca/sestrico, če mu je umrla babica…

Ali pa preprosto mislite, da otroci pač niso vredni teh nekaj minut (vzgojiteljice tega ne mislijo in si vedno, ko je treba, vzamejo čas za pogovor s starši). Kvečjemu starši so taki, ki jim to ni vredno, ampak raje nahrulijo otroka.

Ker tako šparate z besedami, imajo vzgojiteljice veliko več težav, kot bi jih imele sicer.

Sicer pa vam je zakon citirala že Jagoda12:

Avtor: jagoda12
Datum: 24-11-06 12:08

To, da da vzgojiteljice ne smejo ustvarjati negativnega vzdušja med starši in otroci ni zapisano nikjer v kurikulu.
Je pa zapisano (pri Načelih sodelovanja s starši, pod točko 2.11) med drugim tudi to:
…
– starši imajo pravico do sprotne izmenjave informacij in poglobljenega razgovora o otroku z vzgojitejem in pomočnikom, s svetovalno službo,…

Kdo zdaj sprevrača?

Ja, valjda, da ji povem vse, kar mora vedeti. Pa tudi ti prideš k njej:

Veste, gospa, jaz se moram pa nekaj pomeniti z vami. A imate par minutk časa? Sinoči smo imeli obisk, pa naša pika nikakor ni mogla zaspat. Jokala je do desetih, potem sem jo še pol ure nosila, da je končno zaspala. Potem se mi je še nekajkrat zbudila. Saj vem, da sem sama kriva, ker obiskov nisem odpravila, ampak veste, ko tako redko pridejo. Zato je danes malo nesprespana.

Ali ji rečeš: Moja hčerka je danes bolj slabo spala. Lahko malo popazite nanjo in ji daste jesti med prvimi, potem pa hitro spat?