ZBIRKA OTROŠKIH PESMI – 5. del
Spoštovane / -i.
Pošiljam Vam 5. zbirko pesmic, kot sem jo že obljubila. Naj Vam služijo za dobro voljo. Obenem objavljam tudi naslove ostalih zbirk.
V predprazničnih dneh Vam želim vsega dobrega, OB BOŽIČU PA MIR IN SREČO, KI NAJ VAS SPREMLJATA TUDI V NOVEM LETU.
Vsem, ki ste mi pomagali, se iskreno zahvaljujem. Premalo je besed, ki bi lahko izrazile mojo hvaležnost, zato le HVALA – in naj to pove vse!
Vidka
*****************************************************
ZBIRKA OTROŠKIH PESMIC – 1. DEL
ZBIRKA OTROŠKIH PESMIC – 2. DEL
ZBIRKA OTROŠKIH PESMIC – 3. DEL
ZBIRKA OTROŠKIH PESMIC – 4. DEL
************************************************************
VIDKA ZA OTROKE – 5
KAZALO
OTON ŽUPANČIČ – MEHURČKI (št. 1 – 24)
1. KADAR SE CICIBAN JOČE – Oton Župančič
2. NA KOLENU – Oton Župančič
3. MOŽIČEK – KOPITLJAJČEK – Oton Župančič
4. DAJ – ZMAJ – Oton Župančič
5. OTROCI SPUŠČAJO MEHURČKE – Oton Ž.
6. ZORICA – Oton Župančič
7. PESEM NAGAJIVKA – Oton Župančič
8. ČREP – NA TLEH JE LONČEK – Oton Župančič,
9. CICIBAN – CICIFUJ – Oton Župančič
10. CICIBAN IN ČEBELA – Oton Župančič
11. LENKA – Oton Župančič
12. POSTOVKA – Oton Župančič
13. DEDEK SAMONOG – Oton Župančič
14. PLES KRALJA MATJAŽA – Oton Župančič
15. KRALJEVIČ MARKO IN LJUTICA BOGDAN – Oton Župančič
16. TUREK – Oton Župančič
17. KROPARJI – Oton Župančič
18. ZVONOVI – Oton Župančič
19. VRABCI IN STRAŠILO – Oton Župančič
20. ŽABE – Oton Župančič
21. STARI MEDO – Oton Župančič
22. PISMO – Oton Župančič
23. USPAVANKA – Oton Župančič
24. CICIBAN ZASPI – Oton Župančič
25. SVETI, SVETI ZVEZDICA
26. GOBJI PLES – Meta Rainer
Tihomila Dobravc – VRTILJAK (otroške pesmi)
27. DIRKA – Tihomila Dobravc
28. NESREČA – Tihomila Dobravc
29. VRTILJAK – Tihomila Dobravc
30. BRIVEC – Tihomila Dobravc
31. ČOLNIČ – Tihomila Dobravc
32. JUNAKA – Tihomila Dobravc
33. DEŽNIKI – Tihomila Dobravc
34. BREZ KONCA – Tihomila Dobravc
35. MATERI – Kajetan Kovič.
36. CINCA MARINCA
37. RAČKE
38. PIKA POKA, PIKAPOLONICA
39. KLOBUČKI – Tihomila Dobravc (?)
40. PRIJATELJICE LUTKE – Romana Kranjčan
41. BESEDNI DIRENDAJ – Tihomila Dobravc (?)
42. JESENSKA (madžarska)
43. POLETJE – Tihomila Dobravc (?)
IZŠTEVANKE IN IGRICE
44. PRSTKI 5
45. KONJENIK
46. PUNČKA V VODO JE SKOČILA (Tamara Laganin)
47. TALE ROŽICA VESELA (Tamara Laganin)
48. SOVA SEDI NA ŠTORU (Ljudska)
PESMICE O ZIMI IN DECEMBRSKIH PRAZNIKIH
49. NOVOLETNI NAČRTI (Zvezdana Majhen)
50. NOVO LETO (Tomaž Vrabič)
PESMICE KAR TAKO
51. BOLNIKI (Mira Voglar)
52. DO – RE – MI (iz filma Moje pesmi moje sanje)
53. ENKRAT SO TRIJE ŽNIDARJI BLI (Dolenjska ljudska)
54. GOSKA (Anica Černejeva)
55. HIMNA ŠKRATOV (Škratarjada na Koroškem)
56. KAKO SE OGLAŠAJO? (Zvezdana Majhen)
57. MOJA PUNČKA (Zvezdana Majhen)
58. MAVRIČNI KROG
59. PRIJATELJSTVO
60. RAD IMEJ
61. UČENEC (Zvezdana Majhen)
62. VALENTINOV POLJUB (Zvezdana Majhen)
63. V ŽABJI ŠOLI (Jelka Bakula/Tomaž Habe)
64. LEPI PUJSEK – Mira Voglar, ilust. Peter Škerl
65. JESENSKA – Napisala Anja Štefan, uglasbil Igor Štuhec,
66. COPERNICA MICA
67. RAK KROJAČ
68. BIBA LEZE, BIBA NI
69. KRIŽ KRAŽ, KRALJ MATJAŽ
70. TA JE V VODO PADEL
71. IGRAMO SE, IGRAMO SE
72. HIŠICA MOJA
73. JURČEK, TONČEK – Agropop (?)
74. PALČEK DAVID
75. ZA GOD
76. John Marion
77. ČRIČEK
78. VLAKEC – Romana Krajnčan
79. ŽARKOV NALOVIMO – Mirko Kunčič
80. LAN MATIJA – ZA ROJSTNI DAN – Vida T. V.
81. SNEŽENI MOŽ – Kajetan Kovič
82. LJUBKOVALNA
83. ŠOPKI
84. PESMICE
85. ZJUTRAJ
86. ZASPANKA
87. KRESNA NOČ
88. VEČER V GOZDU
89. PRAVLJICE PRED SPANJEM
90. V DOLGE SANJE SE PRIKRADE
91. ZVEZDOGLEDNA
92. OČKA, AH TA OČKA
93. ENA TAKA PRIDNA MRAVLJA
LIMERICK LJUBLJANČEK
94. OTROŠKO TIHOŽITJE
95. ROKOHODEC
96. POČITNICE
97. KAVBOJSKA
98. AFNOGUNC
99. SPREHOD
100. KAKO RASTEMO
101. ZAKAJ – ZATO
102. PASTORALA ali PASTIRSKA PESEM
103. JESENSKI NOČNI DEŽ
104. SPANČEK
105. BOGATI SIROTEC
106. KORENJAK
107. LJUBEZEN
108. OBJESTNEŽI
109. RAČUNI
110. NASLOV
111. UTRINEK
112. GLAŽUTA
113. NESREČNI SREČKO
114. SONCE, DOBER DAN
115. USPAVANKA CICIBAVANKA
Pesmice št. 82 – 115 umaknjene z objave na zahtevo zastopnika avtorja.
116. O ZELENEM, RUMENEM IN BELEM ZAJČKU – Janez Bitenc
117. O MUCKI MONIKI IN ZVEZDICI LUČKI – Janez Bitenc
118. POLETNI BONTONČEK:
DEŽELICA NETUNETAM – A. Smolar, I. Potočnik
119. MOJ MEDVEDEK JAKA – Mojca, I. Potočnik, G.Sulejmanovič
120. JAN – A. Zupančič, K. Tičar, Z. Majhen
121. ČOPKOMETER: TRALAJ LAJ LERO –
trad.& M. Pavlič, I. Potočnik
122. ČUKEC – Damijana Golavšek, K. Novak
123. BOŽIČNE ŽELJE (Pinocchio 4-ever: Najboljše), I. Berlin, D. Hering, T. Kozlevčar
124. MOČEN
125. DRAGA TETA ŠTORKLJA
126. ŽABICA
127. K BABICI
128. KAVBOJ
129. ČAS TEČE
130. PREDSTAVA
131. OPICE
132. NAŠ BIK
133. PETELIN
134. MAMA MUCKA
135. DOBRO JUTRO
136. MRAVLJICE MARLJIVE
137. MOJ PAJACEK
138. DEŽEK
139. OBLAČEK
140. JANKO IN METKA
141. MUCA JE PRITEKLA – 1. raz./9-l OŠ P., Katarina T.
142. MAJA IN BOŽIČNO DREVESCE – Bina Štampe Žmavc
143. BELA PESMICA – Janez Bitenc
144. V SVETI NOČI – Anica Černejeva
145. MLADO LETO – Neža Maurer
146. BELA – Neža Maurer
147. SNEŽKA IN SNEG – Bina Štampe Žmavc
148. NA GORI – Milena Batič
149. DECEMBER TIKTAKA – Zvezdana Majhen
150. MUCA IN SNEŽINKE – Urša Krempl
151. PALČEK MUZIKALČEK – Damjana Golavšek, besedilo Damjana Kenda – Hussu
152. PUHASTI OBLAKI
153. MOJ MEDO
154. TIŠINA
155. DUDL RUDL
156. RUZI MUZI
157. SNEŽKO SNEŽAK
158. MEHURČKI – Oton Župančič
159. VRABCI – Oton Župančič
160. USPAVANKA
161. SONČECE
162. PESEM O GOSENICI
163. BILA MAMA KUKUNKA
164. ČEBELICA MAJA – nova verzija
165. OJ, DOBRI DEDEK MRAZ – Janez Bitenc
166. SAMO TO JUTRO – prevod Skr bna ,
IZŠTEVANKE IN IGRICE
166. DVA CEPETAMBLA
167. KUHA, KUHA, KUHALA (Ljudska)
168. MIŠKE IN MAČKE PLEŠEJO (Mira Voglar)
169. PISA, PISA, PISALA
USPAVANKE
170. NINA, NINA, NANICA (Mira Voglar)
PESMICE O IN ZA MAMICE
171. MAMICI (Mira Voglar)
PESMICE O ZIMI IN DECEMBRSKIH PRAZNIKIH172. NOVOLETNA (Ljudska)
POMLADNE PESMI
173. TRI POMLADNE (Mira Voglar)
174. ŽAFRAN, DOBER DAN (Mira Voglar)
JESENSKE PESMI
175. JEŽEK (Sabina Mali)
PESMICE KAR TAKO
176. BEŽIMO, TECIMO (Mira Voglar)
177. ČEBELICA MAJA (Mira Voglar)
178. DEŽEK (Mira Voglar)
179. DIRENDAJ (Vida Jerajeva)
180. EN, DVA, ENA, DVA (Mira Voglar)
181. HROŠČ (Anica Černejeva)
182. LEPO JE POMLAD NA SVET (Ljudska)
183. OBLAČEK (Anja Štefan)
184. MEDVEDJI PLES (Anja Štefan)
185. PASTIRICA MICA (Mira Voglar)
186. PESMICA O ČRIČKU (Mira Voglar)
187. PESMICA O FRNIKOLI (Mira Voglar)
188. POGLEJTE SI (Mira Voglar)
189. STRAŠANSKA ZVER (Mira Voglar)
190. ŠKRATELJČKI (Anica Černejeva)
191. TRI RIBICE (Mira Voglar)
192. VETRIČ VETER (Mira Voglar)
193. ZAKAJ VEDRIM (Barbara Gregorič)
194. ŽIVALSKI RAJ (Mira Voglar)
UGANKE
**********************************************************
VIDKA ZA OTROKE – 5
OTON ŽUPANČIČ – MEHURČKI (št. 1 – 24)
Pesmi Dedek samonog (str. 25) in Postovka (str. 24) sta mišljeni kot gibalni igri.
Dedek samonog skače sredi kola po eni nogi. Kolo poje pesem. Pri zadnji besedi stopi Samonog na obe nogi, kolaši skrčijo eno nogo; kdor zamudi, je naslednji dedek Samonog itd.
Deček ali deklica, ki igra postovko, razkrili roke in mora oponašati to ptico. Ali si jo že opazoval nad domačim poljem? Potem veš, da leti na trojen način. Najprej, kakor vsaka druga letalka, utripaje s preutnicami. Potem kolobari z mirnimi krili, naenkrat pa se sredi neba ustavi in prav naglo prhuta. Vidiš, in takrat, pravijo Belokrajnci, da melje. Zato jo tudi imenujejo malenka. Štajercem je mokosejec; – a kje je moka? Zato tdim jaz, da stelje na zemjo ništro. In kaj je ništra? Nekaj, kar ni nič. Če ne verjameš, vprašaj me. (Pesnikovo lastno pojasnilo v Cicibanu 1915, 52-53.)
Prav tako je gibalna igra Ples Kralja Matjaža (str. 26).
Kraljevič Marko in Ljutica Bogdan (str. 28) sta junaka iz srbske ljudske pesmi. Šarec je konj kraljeviča Marka in njegov zvesti tovariš na vseh pohodih.
Vrabci in strašilo (str. 36): brljav – na pol slep.
1. KADAR SE CICIBAN JOČE – Oton Župančič
Ciciban se cmeri
za dve mili jeri.
Hitro, hitro meh za smeh,
vleci ga po vseh koteh,
meči ga ob tla, pod strop,
in ob steno, hop, hop, hop!
Pok! – se meh razpoči,
smeh iz njega skoči.
2. NA KOLENU – Oton Župančič
Diči, diči, diča,
urno na konjiča,
na konjiča vranega,
dobro osedlanega!
Diči, diči, diča,
deček nima biča,
deček nima ni ostrog,
da bi pognal konja v log.
3. MOŽIČEK – KOPITLJAJČEK – Oton Župančič
Možiček – kopitljajček,
to bister je junaček,
nikdar se ne upeha,
kopitati ne neha,
kopita skoz in skoz,
kopitne Anko v nos.
4. DAJ – ZMAJ – Oton Župančič
Daj – zmaj,
dvigni se visoko
nad polje, nad Loko,
čez goro poglej,
kaj je tam, povej!
Štajerska je vsa zelena,
a Koroška zamračena,
Kraševec pečine orje,
v soncu sveti se Primorje;
da spustiš me malo više,
videl bi tržaške hiše.
5. OTROCI SPUŠČAJO MEHURČKE – Oton Župančič
Sonce, zemlja, mesec
vrte se brez kolesc,
letije brez persec,
v nebo se tolčijo,
na vejo skočijo,
brez poka počijo.
6. ZORICA – Oton Župančič
Zorica, zorica zlata
nam je obsvetila vrata,
nam je obsvetila hram.
Kdo se še v postelji greje?
Zorica zlata se smeje:
ni li te, Mirko, nič sram?
7. PESEM NAGAJIVKA – Oton Župančič
Zima, zima bela
vrh gore sedela,
vrh gore sedela,
pa tako je pela,
pa tako je pela,
da bo Mirka vzela,
da bo Mirka vzela,
ker on nič ne dela,
ker on nič ne dela,
ker on nič se ne uči –
čaki, čaki, Mirko ti!
8. ČREP – NA TLEH JE LONČEK – Oton Župančič
Črep – na tleh je lonček –
zbogon, mlečna kaša!
To je zdaj kosilce,
to večerja naša.
Kje si loncovezec,
kodrasti slovaček?
Lonček mi poveži,
kupim ti kolaček.
9. CICIBAN – CICIFUJ – Oton Župančič
Ciciban teče v zeleni dan;
ptičica znanka v goščavi
vsak dan lepo ga pozdravi:
“Ciciban, Ciciban, Ciciban,
Ciciban, dober dan!”
Ciciban, kaj pa je danes, čuj!
Kaj ti to ptiška prepeva?
Po vsej dobravi odmeva:
“Cicifuj, Cicifuj, Cicifuj,
Cicifuj, fej in fuj!”
Ciciban misli: “Zakaj cicifuj?”
Takrat si roke zagleda,
pa se domisli: “Seveda,
danes se nisem umil še, fej, fuj,
danes sem res cicifuj!”
Bister potoček se vije čez plan,
prek kremenov se lije;
Ciciban v njem se umije,
ptiška zapoje spet: “Ciciban,
Ciciban, dober dan!”
10. CICIBAN IN ČEBELA – Oton Župančič
Čebelica leti z neba,
leti leti vse niže,
vse niže in vse bliže
čebelica leti z neba.
“Čebelica, od kod in kam
te nesej peroti
po jasni zračni poti?
Čebelica, od kod in kam?”
“Kje pa je tisti Ciciban,
ki venomer razgraja,
ki mamici nagaja,
kje pa je tisti Ciciban?”
“Če bil bi tukaj Ciciban,
čebela svetlokrila,
kaj bi mu naredila,
če bil bi tukaj Ciciban?”
“Če bil bi tukaj ciciban,
takoj mu bridko želo
zapišim v trdo čelo,
če bil bi tukaj Ciciban.”
“Potem bi jokal Ciciban
in kričal na vse grlo,
da vse bi skupaj drlo,
tako bi jokal Ciciban.”
“O naj le joče Ciciban,
kriči naj kakor hoče,
zvoniti izza toče
nič ne pomaga, Ciciban!”
“Kaj misliš, da bi jokal sam?
Jokala brez pokoja
bi šele mama moja;
kaj misliš, da bi jokal sam?”
“Kaj tudi joče mamica,
če Cicibanček skače,
pa si raztrga hlače,
kaj tudi joče mamica?”
“Če hlače strga Ciciban,
jih mamica zašije,
a očka mu nabije
s cvetlično bilko zadnjo stran.”
“Premotil si me, Ciciban;
ne vem, kaj sem hotela,
po kaj sem priletela;
premotil si me, Ciciban.”
“O, saj pove ti Ciciban,
le prašaj ga, čebela,
po kaj si priletela;
ne laže pa ne Ciciban.”
“Če pa ne laže Ciciban,
potem je fant od fare;
naj skače, vse potare,
da le ne laže Ciciban!”
In: “Cici-cici-ciciban!”
Čebelica prepeva,
vse više poletava,
za njo mi gleda Ciciban.
11. LENKA – Oton Župančič
Lenka se šeta –
metla pometa;
Lenka počiva –
igla ji šiva;
Lenka pred duri –
peč se zakuri,
a kokotiček
skoči v lončiček,
leže v ponvico,
dvigne glavico:
“Lenčica, Lenka,
kikeriki!”
Sem že pečenka,
jest se mudi!”
12. POSTOVKA – Oton Župančič
Kako pa postovka leta?
Tako-le, tako-le, tako-le,
tako postovka leta,
nebeški strop ometa.
Kako pa postovka kroži?
Tako-le, tako-le, tako-le,
tako postovka kroži,
čez svet peruti proži.
Kako pa postovka melje?
Tako-le, tako-le, tako-le,
tako postovka melje,
na zemljo ništro stelje.
13. DEDEK SAMONOG – Oton Župančič
Pase dedek samonog,
čredo vrača skok na skok,
ovce bele, koze črne;
kadar čredo vso zavrne,
kadar čredo vso napase,
druga noga mu izrase.
14. PLES KRALJA MATJAŽA – Oton Župančič
Enkrat naprej, enkrat nazaj –
Kralj Matjaž si izbira raj.
Gori in doli, tretjič okoli –
Kralj Matjaž si Alenko izvoli.
Trikrat po sredi, četrtič na kraj:
“Kralj Matjaž, Alenko nazaj!”
Roke navkrižem – križa – kraža –
turki, lovite Kralja Matjaža!
Bijmo s petami – tok, tok, tok!
Konjič Matjažev – skok na skok.
15. KRALJEVIČ MARKO IN LJUTICA BOGDAN – Oton Župančič
Kraljevič Marko in ljutica Bogdan
pravijo, da sta se srečala ondan.
Dolgo se merita mrka junaka –
kateri začel bo? Drug drugega čaka.
“Veš kaj, moj Marko, obema bo bolje,
če se razideva – v Lozo, na polje.
Da se spopadeva, svet bi se tresel,
kdo ve, kdo živo glavo bi odnesel…”
Tega je Marko komaj dočakal,
s šarcem vesel je čez polje odskakal.
Kraljevič Marko in ljutica Bogdan
pravijo, da sta se srečala ondan.
16. TUREK – Oton Župančič
Dolg je nos, turški nos,
bradavic je poln,
krive cokle, turške cokle,
kot na savi čoln.
Ali fes, turški fes –
kakor makov cvet!
Hej, in pas, turški pas –
z mavrico prepet.
Turek, daj meni fes,
meni fes in pas –
cokle, nos nosi sam,
sebi v slavo, čast!
17. KROPARJI – Oton Župančič
Kdo pa tisti so štorkljači?
To so kroparski kovači,
to žebljarji so iz Krope,
hodijo ko v mlinu stope:
cop – cop – cop,
lop – lop – lop!
Kdo pa tisti so trkljači?
To so kroparski kovači;
kladivo jim v roki pleše,
pesmi poje, iskre kreše:
plenk – plenk – plenk,
žvenk, žvenk, žvenk!
18. ZVONOVI – Oton Župančič
Bim-bim, bim-bim!
Jaz dan zvonim,
na okna vsa trkam,
zaspance budim,
budim – bim-bim!
Bam-bam, bam-bam!
Jaz sonca vam dam,
en pehar za polje,
en pehar za hram
ga dam – bam-bam!
Bom-bom, bom-bom!
Kje tvoj je dom?
Kdor pot si izgrešil,
jaz vodil te bom
na dom – bom-bom!
19. VRABCI IN STRAŠILO – Oton Župančič
Čiv-čiv, čiv-čiv,
še dolgo bom živ,
živ-žav, živ-žav,
še dolgo bom zdrav:
na sredi polja
tri vreče prosa!
Čiv-čiv, živ-žav,
vse prav? Vse prav!
Čiv-čiv, čiv-čiv,
saj nisem jar kriv,
živ-žav, živ-žav,
če mož je brljav,
če metlo ima,
pa mesti ne zna.
Čiv-čiv, živ-žav,
vse prav? Vse prav!
20. ŽABE – Oton Župančič
Rega, rega, rega, rega,
vedno hujša je zadrega,
sonce že do dna nam sega,
jojmene, kaj bo iz tega!
Kum, kum.
Le pogum
slišal sem od juga šum!
Kvak, kvak
Glej oblak,
glej oblakov sivih vlak,
vedro vode nosi vsak,
kmalu bo vse polno mlak!
Rega, rega, rega, rega,
bog nas reši vsega zlega!
Kum, kum,
le pogum!
Kvak, kvak,
glej oblak!
21. STARI MEDO – Oton Župančič
Brunda grunda, brunda grunda –
meda polna skleda!
Stari medo – bistra glava:
prazna skleda – medo spava…
Brunda grunda, brunda grunda –
meda polna skleda!
Če pa vidi polno skledo,
rad vam pleše stari medo!
Brunda grunda, brunda grunda –
meda polna skleda!
22. PISMO – Oton Župančič
Prišlo je pismo iz daljne dežele,
iz daljne dežele, iz tujega kraja,
iz tujega kraja, od zamorskega kralja,
belo pismo, črn pečat.
Kakšno je dano v tem pismu povelje?
Kakšno povelje, kakšni ukazi?
Kaj li nam hoče, kaj li veleva?
Pojdimo, pojdimo pisma brat!
“To je povelje zamorskega kralja:
Vi neugnani vsi cicibani
morate biti hitro zaspani,
kakor bi trenil, morate spat!”
23. USPAVANKA – Oton Župančič
Kaj bo sinku sen prineslo?
Ptičje krilo, tenko veslo,
ali kita rožmarina?
Aja tuta, nana nina!
Krilo se je utrudilo,
veslo se je polomilo,
suha kita rožmarina –
aja tuta, nana nina!
Kaj bo sinku sen prineslo?
Niti krilo, niti veslo,
niti kita ražmarina,
le popevka materina:
aja tuta, nana nina!
24. CICIBAN ZASPI – Oton Župančič
Ciciban
je zaspan.
Dajte mu blazino –
mehko mahovino;
dajte mu odjeo –
jablanovo vejo.
Veter z gore piha,
jablano razniha,
veja se uvije,
Cicibana skrije,
z listjem ga prevleče,
s svetjem ga omeče.
25. SVETI, SVETI ZVEZDICA
Twinkle, twinkle little star,
how I wonder what you are.
How above the world so high
like a diamond in the sky.
Twinkle….
Sveti, sveti zvezdica,
ali res si iz zlata.
Tam visoko si doma,
sredi širnega neba.
Sveti….
ona – med.over.net (SS)
26. GOBJI PLES – Meta Rainer
V bukovem gozdu,
sredi dreves,
v mraku začel se
gobji je ples.
Mnogo gospode
gobje izbrane
je napolnilo
gozdne dvorane.
Drobne kresnice
luč so prižgale,
žolne po deblih
takt ropotale.
V ritmu so pari
se zavrteli,
mladi in stari,
vitki, debeli,
da so klobučki
v zraku frleli.
Jurček gobanček
stal je ob strani,
gledal je dame
v plesni dvorani:
ajdovke, sirovke
in golobičke,
brezovke, sivke
in žolte lisičke-
ali med vsemi
najbolj povšeči
mu je klobuček
pikčasti, rdeči…
Mušnico zalo
prosi za raj,
ta pa zabrusi
brž mu nazaj:
“Kaj boš ti, revček!
Čakaš zaman- z mano bo plesal
vražji goban!”
Tihomila Dobravc
VRTILJAK
(otroške pesmi)
27. DIRKA – Tihomila Dobravc
Ko pekovski striček
je spekel rogljiček,
ga v skledo je dal.
Pritekel je psiček,
zavohal rogljiček,
z njim v beg se pognal.
Da vzel bi rogljiček,
je pekov Matiček
za psom jo ubral.
Zdaj pekovski striček
in psiček, fantiček
drvé prek dobrav,
čez travnik, vrtiček,
čez polje v gozdiček.
Kdo koga bo ugnal?
28. NESREČA – Tihomila Dobravc
Kuža in Polonca
gresta na sprehod;
ona hoče tod,
kuža pa drugam.
Vrv ima dva konca:
vleče vsak na svojo stran.
Resk, gre vrv na dvoje,
za oba hudó je:
punčka pade z ritko,
na srečo, v mlako plitko;
čof, se znajde kuža
v travi, kjer je luža.
Blatna zdaj nazaj, hov, hov,
isto pot oba – domov!
29. VRTILJAK – Tihomila Dobravc
Vse noge bingljajo,
vsi čopki vihrajo,
vrti. se, vrti vrtiljak.
Za soncem hitimo
in zvezde lovimo,
podimo, podimo oblak.
Ko ples se ustavi,
vrti se nam v glavi;
že vse naokoli je mrak.
Le v glavi iskri se,
roj zvezdic blešči se,
saj polno ulovil jih je vsak.
30. BRIVEC – Tihomila Dobravc
Nekoč je stric Matic,
ki nosi hlače dopetače,
bril mustače, glave na krtače.
Zakaj njegovi zdaj pogledi
tako so hudi in pa mrki?
Kaj jezno vihajo se brki?
Ojej, kako ne bil bi jezen,
saj danes ne krasi le deda
prelepa brada, ko seveda,
že vsi očetje so bradati,
celo sinovi so kosmati!
Zato pa tudi stric Matic,
ki nosi hlače dopetače,
ima zdaj brado in brkače.
31. ČOLNIČ – Tihomila Dobravc
Iz orehove lupine
mamin sine,
mali Tine,
naredi čolniček.
Sred vasi je mokra mlaka;
v njej namaka
čoln in vetra čaka.
Pa ne pride, ta vražiček.
Tine zdaj močnó zakiha,
čoln zaniha
in odpiha
nagajivi ga fantiček.
Pa še luža kar izgine
saj ta veter Tine,
mamin sine,
je res pravi tiček.
32. JUNAKA – Tihomila Dobravc
Dva junaka-korenjaka,
pa sta raka
šla lovit.
Niso raki v kaki mlaki,
v reki vsaki
rak je skrit.
Čof ostala sta, iskala,
bum! in pala
sta v vodó.
Rak je uščipnil, lovec kriknil,
v strahu kihnil
je močno.
Zdaj junaka mokra, taka,
sta brez raka
šla domov.
Za nobeno, niti eno
ceno zaželeno
nista več odšla na lov.
33. DEŽNIKI – Tihomila Dobravc
Dežnike so nosili,
a ni bilo dežja.
Sijalo zlato sončece
je nanje spod neba.
Dežnike so pojedli.
O, joj, kaj bo pa zdaj,
ko ulila se je ploha?!
Dežuje, da je kaj !
Dežniki so v trebuščkih,
a mokri vsi so potepuščki.
34. BREZ KONCA – Tihomila Dobravc
Miška v kaščo zajde,
žitno zrno najde.
Z njim na plan priteče
in veselo reče:
“Zrno je debelo,
to bo dobro jelo!”
Ko pa zrno gloda,
pade ji, neroda,
v zemljo, kjer vzkali;
in čez kratek čas
že je žitni klas.
Ko je žito zrelo,
žena gre na delo,
brž požanje ga,
v kaščo ga odda.
Miška v kaščo zajde,
žitno zrno najde.
Ko se to zgodi,
vse se ponovi,
kar bilo je prej.
zdaj pa vi naprej
zgodbo nadaljujte,
kar brez konca
jo končujte!!!
35. MATERI – Kajetan Kovič
Daleč sva, malo besed je med nama,
komaj poznaš moje duše obraz.
Težko, veš, reči besedo je, mama,
teže še reči besedo naglas.
Misel, ki ti jo pošiljaš za mano,
najde le ravne in gladke steze.
Težko ji je, če zadene ob rano,
ko se vsa plaha dopipa do me.
Mati, vsak mora po svoje živeti,
vsak mora sam prehoditi svoj pot.
Kar mu je dano, to mora sprejeti,
ne da bi vprašal, zakaj in od kod.
Morda ne veš, kak je včasih samotno,
morda ne veš, kak je včasih hudo,
morda ne veš, kak se včasih odsotno
duša smehlja, a ne misli na to.
Mati, sam bom vso pot prehodil.
Ne skrbi. A vseeno – pridi tedaj,
kadar bo kdo moje srce pohodil.
Dvigni ga, toplo besedo mu daj.
36. CINCA MARINCA
A) Komej je na svet pršou,
že je bil baron,
ker njegov papa in stric
bla sta grof in fon.
Cinca marinca, ta je zoper nas
u črna skrinca vrgu je svoj glas.
Je na planke šel sedet
padu na štrapac
in zdravniki so dejal
ta u reakcionar.
Cinca marinca, ta je zoper nas
u črna skrinca vrgu je svoj glas.
Z dinarjem se ni za igrat,
to je nevaren špas
men se zdi, da bolš bi bile
frnikule za nas.
Cinca… ma ja sej ta je pa tut, cc sej ta pa ni
če 25 let tud ..ekonomskega razvoja ke pa..
kaja
B) Cinca marinca ta pa ni “taprav”
z unga paketa “ukradu” je kakav.
Komaj je na svet “pršov”
“splezu” na balkon,
“poli” pa “pikeru”
“doli” na beton.
To naš mali poje (3. leta) kot zmešan…mi pa se smejimo ko ga poslušamo. Mogoče je ta varianta bolj primerna za male otroke….ali pa tudi ne…:))) obilo zabave.
C) Cinca Marinca
s tabo ne bo nič!
Cinca Marinca
vzel te bo hudič!
Jaz znam pa samo takole:)) Na Primorskem sem slišala samo to verzijo. Verjetno ima še nadaljevanje… – Babi
37. RAČKE
Mokre račke iz vode
priracale so na breg,
stresle vse s perutmi so močno,
a zatem otreslo so
si še rep na moč skrbno, potlej pa zagagale so še.
Kljunčke že odpirajo se med sabo gledajo
racman zletel je naprej pred nje,
če racale bodo le prepočasi čez polje
sam drugam pač gre, ga, ga, ga.
Zaplešimo kot mokre račke,
zarajajmo vsi naokrog,
čeprav močno so blatne tačke
racajmo skupaj čez dol in log.
S prsti kljunček narediš
pa s komolci poletiš,
z ritko migaš sem tja
bod’mo račke zdaj kar vsi, hitro urno en dva tri
vsak se z nami zavrti ga ga ga
To zares lepo je
če smo račke vsi,
radi se imamo
pa čofotamo
se vsak smeji.
Tkole jih imamo mi snete z interneta in Žuži jih veselo pleše. Ritka, “tapecirana” na debelo, miga, da se človek mora smejat, če bi se ne hotel. – Skr bna (SS)
38. PIKA POKA, PIKAPOLONICA
Pika poka, pikapolonica,
to sem jaz.
Suknjica rdeča, nekaj črnih pik,
res nisem velika
kot sosedov bik,
toda vsak, ki me pozna,
prav zares me rad ima.
Pika poka pikapolonica,
to sem jaz.
39. KLOBUČKI – Tihomila Dobravc (?)
Nosijo jih kavboji
z daljnih prerij,
čarodej v njem meša
seme čarovnij,
morski z lovkami
razkošno valovi,
meni se naj najlepši
moj klobuček zdi.
S klobučkom slamnatim
snop sončnih las lovim,
da klovnasto rdečega
noska ne dobim.
S klobučkom iz blaga
se veter z mano igra,
svilene dihe
z morja smukava.
Nosi ga, kdor skriva
plešo in prhljaj
dame in gospodje
pa od vekomaj.
Vsak model po svoje
jim obraz krasi,
meni se naj najlepši
moj klobuček zdi.
40. PRIJATELJICE LUTKE – Romana Kranjčan
Prijateljice lutke dober dan..dan ..dan!
Prijateljice lutke dober dan!
Zvezdica zaspanka, pa Rdeča Kapica,
volk, kozličkov sedem in mama kozica!
Ceferin Cefizelj, butalski policaj…
pa žogica Marogica in strašni zmaj!
Prijateljice lutke dober dan!
41. BESEDNI DIRENDAJ – Tihomila Dobravc (?)
Besede se igrajo
besedni direndaj,
najraje klepetajo
in vabijo na čaj.
Kdor dolg ima jeziček
in se rad uči,
lahko kašasto dolge
besede izgovori.
Takšne besede imajo
sestavljeno ime
in jih celo odrasli
s težavo izgovore.
Če zmoreš ponoviti
otorinolaringolog
znaš gladko govoriti
kot star politolog
42. JESENSKA (madžarska)
Spet prišla je k nam jesen,
vsa v škrlat odeta,
listje pada že z dreves,
zima se obeta.
Vsa narava pojde spat,
da se bo spočila
in ko pride spet pomlad,
znova bo rodila.
43. POLETJE – Tihomila Dobravc (?)
Sonce po nebu kozolce prevrača,
beli oblaček je žarkom igrača,
mi pa tu spodaj v travi ležimo,
v senci vse štiri od sebe molimo.
Nebo je kot zlikana modra rjuha,
glave pahljamo z listi si repuha,
potok po kapljicah vodo pretaka
in v zrak izparela je žabja mlaka.
Naj sonce pripeka,
kolikor hoče,
naj bo poletje
dolgo in vroče.
Za kupček drobiža
vedno dobimo
dovolj sladoleda,
da se ohladimo.
Naj bo poletje
dolgo in vroče,
v šolske klopi
se nam že noče.
Ptice na drevju brezskrbno sedijo,
mušice kar same jim v kljun prifrčijo.
Ah, če bi mi perutnice imeli,
takoj pri tej priči bi k morju zleteli.
Naj sonce pripeka…
IZŠTEVANKE IN IGRICE
44. PRSTKI 5
45 KONJENIK
46. PUNČKA V VODO JE SKOČILA (Tamara Laganin)
47. TALE ROŽICA VESELA (Tamara Laganin)
48. SOVA SEDI NA ŠTORU (Ljudska)
44. PRSTKI 5
Ta pravi, pijmo,
ta pravi, jejmo,
ta pravi, kje dobimo,
ta pravi, mamici vzemimo.
Ta mal’ je iz zibke gledal,
mamici povedal.
Bratci, vstanimo
in ga natepimo!
45. KONJENIK
Bil je konjenik
na iskrem črnem vrancu,
jahal je skoz noč
kot blisk in kot vihar.
Konjeniki, za mano,
v dir, v galop,
z eno roko.
(Nato ponavljaš petje in oponašaš jahalca ter na koncu vsake kitice dodaš še eno vrstico v sledečem vrstnem redu, dokler ne zapoješ cele pesmice.)
– z drugo roko.
– z eno nogo,
– z drugo nogo,
– z glavo,
– z ritjo,
– s celim telesom
46. PUNČKA V VODO JE SKOČILA (Tamara Laganin)
Punčka v vodo je skočila,
kol’ko ribic je splašila?
Ena, dve, tri,
pa povej število ti!
47. TALE ROŽICA VESELA (Tamara Laganin)
Tale rožica vesela
svoje listke je preštela,
ena dve, tri,
pa preštej jih tudi ti!
48. SOVA SEDI NA ŠTORU (Ljudska)
Sova sedi na štoru,
kaj bi sova rada?
Iglico bi rada.
kaj bi z iglo delala?
Žakeljček bi šivala.
Kaj bi tebi žakeljček?
Žirek bi nabirala.
kaj bi tebi žirek?
Pujske bi napitala.
kaj bi tebi pujski?
Špehek bi pridelala.
Kaj bi tebi špehek?
Voz bi si podmazala.
kaj bi tebi voz?
Kamne bi nalagala.
kaj bi tebi kamni?
Grade bi sezidala.
kaj bi tebi gradi?
V njih bi se sprehajala.
/En otrok je sova, drugi pa mali radovedneži)
PESMICE O ZIMI IN DECEMBRSKIH PRAZNIKIH
49. NOVOLETNI NAČRTI (Zvezdana Majhen)
50. NOVO LETO (Tomaž Vrabič)
49. NOVOLETNI NAČRTI (Zvezdana Majhen)
Ko bo leto obrnilo
koledarju zadnjo stran,
bo med želje skotalilo
tudi kakšen trden plan.
Jaz si bom kupila metlo
in počistila stvari,
da bo v moji hiški svetlo,
kaj pa načrtuješ ti?
50. NOVO LETO (Tomaž Vrabič)
Novo leto v upih sije,
staremu že ura bije.
Zadnja ura, zadnji čas,
da se poslovi od nas.
Novo leto je bleščeče,
staro komajda se vleče,
trudno stopa skozi gaz,
ki ga vodi proč od nas.
Staro vsak hip bo minilo,
novo se še ni zgodilo!
Pok, svetloba, polnoč bije,
lučka z željami zasije.
PESMICE KAR TAKO
51. BOLNIKI (Mira Voglar)
52. DO – RE – MI (iz filma Moje pesmi moje sanje)
53. ENKRAT SO TRIJE ŽNIDARJI BLI (Dolenjska ljudska)
54. GOSKA (Anica Černejeva)
55. HIMNA ŠKRATOV (Škratarjada na Koroškem)
56. KAKO SE OGLAŠAJO? (Zvezdana Majhen)
57. MOJA PUNČKA (Zvezdana Majhen)
58. MAVRIČNI KROG
59. PRIJATELJSTVO
60. RAD IMEJ
61. UČENEC (Zvezdana Majhen)
62. VALENTINOV POLJUB (Zvezdana Majhen)
63. V ŽABJI ŠOLI (Jelka Bakula/Tomaž Habe)
51. BOLNIKI (Mira Voglar)
Če punčka zboli
od Mojce dobi
sirup in čaj!
Če medvedek zboli,
od Mojce dobi
sirup in čaj!
Če Mojca zboli,
dobi marsikaj!
Poljubček od mame,
od babice čaj,
od atija knjigo
Zmajček in zmaj.
52. DO – RE – MI (iz filma Moje pesmi moje sanje)
Doe (Do) a deer, a feemale deer,
Ray (re) a drop of golden sun,
me (mi) a name I call myself,
Far (fa) a long, long way to run.
Sew (so) a needle pulling thread,
La (la) a note to folow sew,
Tea (ti) a drink with jam and bread,
that will bring us back to do oh-oh-oh!
53. ENKRAT SO TRIJE ŽNIDARJI BLI (Dolenjska ljudska)
Enkrat so trije žnidarji bli, ojej,
vsi trije se enaga polža boji,
ojej, ojej, ojej.
Polž prileze v hišo čez prag, ojej,
žnidarji pravijo:«To je en vrag,«
ojej, ojej, ojej.
Polž začel je sline tiščati, ojej,
žnidarjem precej pa hlače dišati,
ojej, ojej,ojej.
Polž začel je roge kazati, ojej,
žnidarji pa skozi okno skakati,
ojej, ojej, ojej.
54. GOSKA (Anica Černejeva)
Ga-ga-ga-ga-ga,
goska je gospa.
Štiri stote perja
belega ima.
Ga-ga-ga-ga-ga,
goska je gospa.
sama rabi perje,
nam ga ne proda.
55. HIMNA ŠKRATOV (Škratarjada na Koroškem)
Oj mi smo pa tu
na gmajni doma
v vencu spletenem
sred samih gora.
Po širnem svetu
o nas seže glas,
želimo si vsi,
da spoznali bi nas.
Refren:
Pri nas tu na gmajni,
na gmajni
smo zbrali se vsi,
da v lepi naravi,
igrali se bi.
Spoznavali šege, navade
preteklih bi dni
in z roko v roki
v nov jutri šli.
Odkar živ na zemlji
človeški je rod,
ubadal se človek
je s škrati povsod.
Naj skrinja al’ kašča,
bo rudnik al’ gozd,
škratov obisk bil
zares je pogost.
56. KAKO SE OGLAŠAJO? (Zvezdana Majhen)
Mucek mjavka mr, mr, mjav,
rad bi do kosila spal.
Kužek laja hov, hov, hov,
jaz se ne bojim tatov.
Vrabček čivka čiv, čiv, čiv,
žito bom osmukal z njiv.
Osel riga i a a a,
na Primorskem sem doma.
Krava muka mu, mu, mu,
ne sprašujte pa čemu.
Tinka poje tri, la, lam,
sedem pesmic že poznam.
57. MOJA PUNČKA (Zvezdana Majhen)
Moja punčka se ne stara,
vedno je enakih let.
Piše se Novak Tinkara,
Sončna sedem, mesto Bled.
Moja punčka ima laske
dolge skoraj do pasu.
Kadar v joku kliče: »Mama«,
rečem: »Tinka, saj sem tu!«
Ko bom v šoli, jo bo pazil
klepetavi papagaj.
Preden zame bo vprašala
bom iz šole že nazaj.
58. MAVRIČNI KROG
Mavrični krog, nebesni svod,
risba je malega dečka,
izpod potez, doli, počez,
glej še pripis je besed:
Dan na dan sij nam sonce,
dan na dan, smej nebo se,
dan na dan smej se mama,
srečna ti, srečen jaz. (2 x)
Tu in povsod, sleherni rod
sreče želi si in mira,
star ali mlad, zdrav in vesel
vedno si rad boš zapel:
Dan na dan sij nam sonce,
dan na dan, smej nebo se,
dan na dan smej se mama,
srečna ti, srečen jaz. (2 x)
Nočemo zla, vojn in gorja,
čuvajmo mlade rodove,
zanje ves čas trudimo se,
to je zapoved za vse:
Dan na dan sij nam sonce,
dan na dan, smej nebo se,
dan na dan smej se mama,
srečna ti, srečen jaz.
59. PRIJATELJSTVO
Sem jaz, sem jaz, sem jaz,
gradim prijateljstvo,
sem jaz, sem jaz, sem jaz,
gradim prijateljstvo,
sem jaz, sem jaz, sem jaz, gradim prijateljstvo
sem jaz, gradim prijateljstvo.
Ja, ja, ja!
Pojdi kamorkoli, pojdi vsepovsod
a v srcu svojem gradi si prijateljstvo.
Pojdi kamorkoli, pojdi vsepovsod
a v srcu svojem gradi si prijateljstvo.
Si ti, si ti, si ti,
gradiš prijateljstvo.
Si ti, si ti, si ti,
gradiš prijateljstvo.
Si ti, si ti, si ti,
gradiš prijateljstvo.
Si ti, gradiš prijateljstvo.
Ja, ja, ja!…
Smo mi, smo, mi, smo mi,
gradimo prijateljstvo.
Smo mi, smo, mi, smo mi,
gradimo prijateljstvo.
Smo mi, smo, mi, smo mi,
gradimo prijateljstvo.
Smo mi, gradimo prijateljstvo.
Ja, ja, ja!…
60. RAD IMEJ
Poljsko cvetje revnih je imetje,
ki vpija dež in vse poglede
in živi od sonca in besede
in cveti, ko sliši toplo petje.
Rad imej, rad imej
živali in cvetlice,
rad imej, rad imej
živali in cvetlice.
Čuj, kako žgolijo gozdne ptice,
zvonki ptičji jezik nam oznanja
daljna čarna južna potovanja
v dežele, kjer rastejo sladice.
Rad imej…
Kadar ptiček pade ven iz gnezda,
varen dom na dlani mu napravi
in ga vrni materi daljavi,
da bo letal kakor živa zvezda.
Rad imej…
61. UČENEC (Zvezdana Majhen)
Naša družina
danes praznuje,
Marko z očetom
zvezke kupuje.
Mama je spekla
smetanov venec,
njun prvi sinek
postal je učenec.
62. VALENTINOV POLJUB (Zvezdana Majhen)
Izpod mrzlega neba
Valentino šepeta
in zaljubljence sveta
z ljubeznijami žgečka.
Preden se pomlad zbudi,
Valentin nam podari
šopek rožnatih besed
in poljub, ki pušča sled.
63. V ŽABJI ŠOLI (Jelka Bakula/Tomaž Habe)
Tam ob mlaki
rega kvak, rega kvak
skoči žabica korak,
rega kvak.
Si pretegne levi krak,
si pretegne desni krak
in nato spet
rega kvak, rega kvak.
Vsakič skoči le korak
rega kvak.
V žabji šoli sredi mlak
rega kvak, rega kvak
so računi brez napak,
rega kvak.
V žabjo šolo en, dva, tri,
tudi mi bi radi šli.
En korak
pa brez napak, rega kvak.
Brez napak še en korak
rega kvak.
Dreja, št. 44. – 63 – Dreja, hvala! RTI!!!
64. LEPI PUJSEK – Mira Voglar, ilust. Peter Škerl
Rožnatega pujska poznam,
ki živi:
v hiši čisto sam,
v hiši čisto sam, ja, ja!
Na trobento pujsek igra
in zato:
rad je sam doma,
rad je sam doma, ja, ja!
Tu-tu-tu-tu, zjutraj igra,
a zvečer:
pa-pa-pa-pa-pa,
pa-pa-pa-pa-pa, pa, pa.
65. JESENSKA – Napisala Anja Štefan, uglasbil Igor Štuhec, ilustriral Peter Škerl
Za deveto belo hiško
mišek pleše s svojo miško.
Na devetem od dreves
polh pripravlja se na ples.
Za deveto sivo skalo
par lisic je zaplesalo.
Pa še ježek se odloči
in zapleše v svoji koči.
Se prestopa sem in tja,
žir in hruškice grizlja
in mrmra lepo rejen:
»Res prelepa je jesen!«
66. COPERNICA MICA
Mica živi za deveto goro,
v gradu za sto in eno vodo.
Rada se smeje in hihita:
“HI, Hi, HI, HI….HA, HA, HA, HA!”
Kuha napoje in čara si vmes.
V shrambi je njeni polno čudes!
Skače med lonci. Išče zeli.
Včasih zapoje,
zapleše si:
“LA, LA, LA, LA…!”
67. RAK KROJAČ
Jaz sem rak krojač,
doktor hlamudrač,
mojster nadvse vešč,
za vse vrste hlač.
Tako je pač, tako je pač…
… gotovo jih precej poznamo, le spomnimo se ne nanje. Tele so preproste in prisrčne – Z. (št. 68 – 72)
68. BIBA LEZE, BIBA NI
Malčka vzamemo v naročje in mu s prsti malce ponagajamo. Z dvema prstkoma zakorakamo v njegove dlani po roki navzgor in pri tem govorimo spodnjo pesmico. Ko naša dvoprstna biba pride do otrokovega ušeska, ga malo požgečkamo.
Biba leze,
biba ni!
Tovor nese,
osel ni!
Roge kaže,
kozel ni!
Kdo je kdo?
Buc – buc – buc,
polžek je, polžek!
69. KRIŽ KRAŽ, KRALJ MATJAŽ
Otrokovo dlan položimo na svojo in po njej s kazalcem rišemo križe ter ob tem govorimo:
Križ kraž,
kralj Matjaž.
Daj mi groš,
da si kupim nož.
Nato s kazalcem zvrtamo v dlan in nadaljujemo:
Luknjo, luknjo vrtal,
pok!
Ob zadnji besedi malčka rahlo tlesknemo z dlanjo po dlani.
70. TA JE V VODO PADEL
Z malčkom si sedimo nasproti. Primemo njegovo roko in mu ob spodnji pesmici najprej stresemo palca, nato pa pridejo na vrsto še preostali prstki.
Ta je v vodo padel.
Ta ga je iz nje vzel.
Ta ga je iz oblekice slekel.
Ta ga je dal v posteljo spat.
Ta pa tekel mamici povedat.
71. IGRAMO SE, IGRAMO SE
Z malčkom se lahko igrico igramo po navodilih, ki jih govorimo po spodnji pesmici. Če bo pretežko, lahko navodila še nekoliko poenostavimo. Namesto, da sledijo navodilom pesmice, ob vsakem navodilu dvignejo roke v zrak in s prstki veselo poplesujejo sem in tja, gor in dol.
Igramo se, igramo se,
veselo trkamo.
Kazalček se utrudi,
sredinček ‘koj začne.
Igramo se, igramo se,
veselo trkamo.
Sredinček se utrudi,
prstanček ‘koj začne.
Igramo se, igramo se,
veselo trkamo.
Prstanček se utrudi,
mezinček ‘koj začne.
Igramo se, igramo se,
veselo trkamo.
Mezinček se utrudi,
ročica ‘koj začne.
Igramo se, igramo se,
veselo trkamo.
Ročica se utrudi,
peščica ‘koj začne.
Igramo se, igramo se,
veselo trkamo.
Peščica se utrudi,
komolček ‘koj začne.
Igramo se, igramo se,
veselo trkamo.
Komolček se utrudi,
glavica ‘koj začne.
72. HIŠICA MOJA
Ob spodnji pesmici malčku kažemo gibe, ki jih medtem posnema. Najprej položimo konice prstov obeh rok skupaj in tako naredimo streho. Na začetku je streha videti samo nekoliko poševna, potem pa se vedno bolj nagiba. Pri: “uh!” močno zapihamo med prstke in ko povemo zadnjo kitico, v kateri se hišica zruši, glasno plosknemo.
Joj, hišica moja,
glej, kako si poševna.
Saj res nisi ravna.
Uh! Prav nič postavna.
Piha veter močan
in pok, že pade naša dlan.
Uživajte in se crkljajte v deževnih dneh, ki jih zgleda ne bo malo… Radi se imejte – Z
73. JURČEK, TONČEK – Agropop (?)
Jurček, Tonček, jaz in ti,
smo otrok krdelo,
kakamo in lulamo,
rajamo veselo.
Biba leze, biba gre,
daj, pokaži nam noge.
Nogic nima, le roge,
mali polžek je.
Anica in Barbika,
deklici debeli,
kakata in lulata,
rajata veseli.
nekaj besedila sem si očitno zapomnila.
Je to to? Mogoče bi se dalo kje najti – bom poskusila.. LP!
Uf,
74. PALČEK DAVID
Jaz sem palček
med koreninami živim
se po gozdu rad podim
in srečo delim.
Jaz sem palček
samo v oči pogledam ti
in izvem za vse kar ti
po glavi roji.
Vem, sedemkrat sem močnejši kot ti
hiter sem
in vedno nasmejanih lic.
Jaz sem palček
sem najstarejši tod okrog
in za vsako bol si lek
dobim iz zalog.
Jaz sem palček
zelo sem majhen in preprost
če pa rad bi me spoznal
boš moral v gozd.
SE SOVRAŽNIKOV IZOGIBAM
NORIH ŠKRATOV SE OGIBAM
IN ZA DRUŽBO IMAM LISJAKA
KI PRAV RAD Z MENOJ KORAKA.
PAZI, DA ME NE POHODIŠ
KO PO GOZDU NAŠEM BLODIŠ
IN NIKAR NAJ LUMPARIJE
PO GLAVI NE NORIJO.
Vem, sedemkrat sem močnejši kot ti
hiter sem
in vedno nasmejanih lic.
No takole, še pojasnilo, kar je napisano z velikimi črkami govori palček David, ostalo pa se poje. Pa pa in prijetno prepevanje, zdaj ko jo imam na papirju, se jo bomo naučili tudi mi. Jo pa sine (6) zdaj gleda po kakšnem letu dni spet :-)))))) – Piki Miki (SS)
75. ZA GOD
“Dons je tvoj god,
used se v en kot,
pij pa jej
pa dobr se imej!”
Iskrene čestitke in prav lepo praznujte! – Mitka
76. JOHN MARION
John Marion iz Londona,
je lenuh, potepuh,
vedno dela tup, tup, tup,
vedno dela tup, tup, tup.
Oh (beri ow), one, two, three,
en, dva, tri.
One two three,
Johnnyja več ni!
Mi smo stali v krogu in se tepli po dlaneh. Tisti, na katerega je prišla zadnja beseda “tri”, je moral naslednjega udariti po dlani. če je zgrešil, je izpadel, če pa ga je zadel, je izpadel tisti drugi. Tako se je krog manjšal, na koncu sta ostala le dva in čisto na koncu smo dobili zmagovalca.
Upam, da ste kapirale, kaj sem hotela povedat. – popek.
77. ČRIČEK
Niso še,
niso črički pospali!
Njihove pesmi
poln je večer.
Dolgo se v sanjah so
Sanji igrali,
lepše kot Sanja igra na klavir.
Ko se bo Sanja
zjutraj zbudila,
pesmico čričkov
bo brž ponovila.
To se bo čudil
sosedov fantiček:
Kdaj vaša punčka
postala je – čriček?
Pssst! Zdaj Sanjica verjetno že sladko spi in sanja o vseh balončkih, ki se dvigajo k zvezdicam. V mislih sem spremljala vajin dan in se spomnila pesmice. Nočko obema – Babi z morja
78. VLAKEC – Romana Krajnčan
Glejte, glejte vlakec, po tirnicah hiti,
v ovinke se nagiba, z zvončkom pozvoni.
Cin, cin, cin.
Glejte, glejte vlakec, po tirnicah hiti,
in s piščalko piska, srce se veseli.
Huuuuu.
Glejte, glejte vlakec, po tirnicah hiti,
vse hitreje, vse hitreje mimo mest drvi.
Huuuuu.
Glejte, glejte vlakec, na peron prihaja,
počasneje, počasneje, stoj, tu je že postaja.
Huuuu.
79. ŽARKOV NALOVIMO – Mirko Kunčič
Matjažek se je zleknil
v zeleni mah vrh grička.
V samotni goličavi
prepeva drobna ptička:
poslednje sončne žarke
iz dna srca pozdravlja.
Matjažek premišljuje:
Poletje se poslavlja …
Bo kmalu, kmalju hrib in dol
pokrila megla gosta,
v predzimski slutnji žalotno
bo vztrepetala hosta.
Poslednjih žarkov v kamrico
srca si nalovimo,
za dolge, puste zimske dni
se z njimi založimo.
80. LAN MATIJA – ZA ROJSTNI DAN – Vida T. V.
Vse najboljše za rojstni dan,
da vedno bil bi zdrav in nasmejan.
Si sreča staršem ti velika,
postani fantek, kot se šika!
81. SNEŽENI MOŽ – Kajetan Kovič
Beli mož, sneženi mož
za vasjo stoji
in popotno palico
že v rokah drži.
Kam boš šel snežni mož,
v polje ali log ?
Kaj boš vendar s palico,
ko pa nimaš nog ?
Sonce je pokukalo
z modrega neba,
v daljni svet zamikalo
belega moža.
In tako nenadoma
je odšel na jug,
da doma pozabil je
metlo in klobuk.
http://intely.com/cult/literatura/proza/kajtipovem.htm ( pesmice od št. 82- 115)
116. O ZELENEM, RUMENEM IN BELEM ZAJČKU – Janez Bitenc
Najlepšo hišico ima naš pridni beli zajček…
Iz brloga gre lisica,
medved liže sladki med,
a za urno veverico,
lešniki so slastna jed.
En, dva, tri,
en, dva, tri,
zdaj mižiš ti.
Najlepšo hišico ima
naš pridni beli zajček,
se sveti vsa, kot bi bila
iz čistega zlata.
Tra, la, la, la, la,
la, la, la,
tra, la, la, la, la,
la, la, la,
se sveti vsa, kot bi bila
iz čistega zlata.
117. O MUCKI MONIKI IN ZVEZDICI LUČKI – Janez Bitenc
Zvezdica, zvezdica, lučka z neba…
Zvezdica, zvezdica,
lučka z neba,
o kako rada,
o kako rada,
zvezdica, zvezdica,
lučka z neba,
o kako rada bi k tebi prišla.
118. POLETNI BONTONČEK:
DEŽELICA NETUNETAM –
A. Smolar, A. Smolar, I. Potočnik
Svoje kovčke sem pripravil,
zdaj na pot sem bom odpravil,
kam, kam, kam,
v deželico Netunetam.
Me odpeljala bo kočija,
ki jo vleče domišljija,
kam, kam, kam,
v deželico Netunetam.
Po pošti sem sprejel,
pomembno povabilo,
naj netunetam nujno pridem na kosilo,
se mudi mi grozno,
joj kako je pozno,
odhajam, čao, papa, nasvidenje!
Naj še prej, da ne pozabim,
tudi vas prisrčno vabim,
kam, kam, kam,
v deželico Netunetam.
Še bratce, sestre, očke, mame,
vsak naj hitro s sabo vzame,
kam, kam, kam,
v deželico Netunetam.
Že čakajo na nas pravljične kočije,
da odpeljejo v kraljstvo domišljije,
nič se ne bojimo,
juh kako drvimo,
naprej, nazaj, navzgor in naokrog.
Nasmejani in veseli,
kmalu bomo tja prispeli,
kam, kam, kam,
v deželico Netunetam.
Mahajo nam že dvorjani,
vsi netunetamci zbrani,
tam, tam, tam,
v deželici Netunetam,
tam, tam, tam,
v deželici Netunetam.
119. MOJ MEDVEDEK JAKA – Mojca, I. Potočnik, G.Sulejmanovič
Moj medvedek Jaka v gozd je odhlačal…
Režemo, režemo, režemo veselo,
režemo, režemo, pridno režemo.
Moj medvedek Jaka v gozd je odhlačal,
da maline sladke zame bi nabral,
ti presneto trnje, pa so hlače šle,
nove boš dobil, ne jokaj se!
Šivamo…
Likamo…
120. JAN – A. Zupančič, K. Tičar, Z. Majhen
Poznate fantička – ime mu je Jan?
Poznate fantička – ime mu je Jan?
Miga in šviga ves ljubi dan.
Šele zvečer ga očka ujame,
da ga obleče v štiri pižame.
Če bi ga v eno pižamo oblekel,
bi se fantiček en dva tri slekel,
tekel na luno in daleč naprej,
v vesoljno tišino, ki nima mej.
Poznate fantička – ime mu je Jan?
Miga in šviga ves ljubi dan.
Kdor ga v štiri pižame ujame,
dobi poljub od Janove mame.
121. ČOPKOMETER: TRALAJ LAJ LERO –
trad.& M. Pavlič, I. Potočnik
Kako se lahko prebudimo in razgibamo?…
Takole!
Tralaj laj lero, tralaj laj lero,
tralaj laj lero lero lero laj,
tralaj laj lero, tralaj laj lero,
tralaj laj lero la laj, param pam pam.
Z desno roko enkrat plosknemo:
po desni nogi in levi rami.
Tralaj laj lero…
Sedaj pa z levo roko enkrat plosknemo:
po levi nogi in desni rami.
Tralaj laj lero…
Z desno roko dvakrat plosknemo:
po desni nogi in dvakrat po levi rami.
Tralaj laj lero…
Sedaj pa z levo roko dvakrat plosknemo:
po levi nogi in dvakrat po desni rami.
Tralaj laj lero…
Globoko vdihnem in izdihnemo.
Z obema rokama dvakrat plosknemo po nogah,
enkrat plosk z dlanmi in enkrat tlesk s prsti.
Tralaj laj lero…
Dlani sklenemo pod brado
in se zibamo v ritmu:
naprej in nazaj.
Tralaj laj lero…
Še enkrat vdihnimo in izdihnimo.
Bravo!
Za konec vse vaje po enkrat ponovimo
in združimo skupaj.
Tralaj laj lero…
… param pam pam.
122. ČUKEC – Damijana Golavšek, K. Novak
Čukec, nočni ptič, v žepu nima nič, a…
Na drevesu čuk,
nihče ni tako uk,
nasvete modre nam deli,
velike ima oči.
Čukec, nočni ptič,
v žepu nima nič,
a vendar je zelo bogat,
pod perjem ‘ma zaklad.
Zanima nas zelo,
kaj pravo je zlato?
Oj, bistra glava je zaklad,
zato je čuk bogat.
Strašno sem bogat,
nihče mi ni enak,
na veji leksikon
in zraven še bonton.
Rozi, Rozi vprašaj, kar želiš,
odgovore na vse,
čisto vse dobiš.
123. BOŽIČNE ŽELJE (Pinocchio 4-ever: Najboljše), I. Berlin, D. Hering, T. Kozlevčar
Spet božič nam srce vabi
pravljični čas otroških sanj,
kot migljanje zvezdic v očeh sanjavih,
odsev tisočih želja.
Naj izpolnijo se vse želje,
odprimo skupaj jim srce,
naj vsak dan zanj lep bo in naj bo bel
in otrok vsak srečen, vesel.
Spet božič nam srce vabi
pravljični čas otroških sanj,
kot migljanje zvezdic v očeh sanjavih,
odsev tisočih želja.
Naj v naših srcih mir zavlada,
roko poda naj bratu brat,
naj ljubezen zmaga povsod
naj ne bo nesrečnih otrok,
naj ljubezen zmaga povsod
naj ne bo nesrečnih otrok.
124. MOČEN
Jaz sem močen kakor slon,
ko napihnem se kot balon
in ko hodim naokrog
vedno lahkih, bosih nog
vse igrače se me bojijo
in se hitro razbežijo.
Ref:
Jaz sem močen, zelo močen,
jaz sem močen, močen, močen kakor lev,
o-oo-o močen,
najmočnejši na tem svetu,
najsilnejši na planetu,
o – o močen.
Lahko dam na pol čokolado
in si z njo umažem brado,
kakor Tarzan lupim banane
in pri tem ne kličem mame.
Včasih rjovem kakor lev,
čeprav sem suh kakor cev. Ref. Jaz sem…
125. DRAGA TETA ŠTORKLJA
Moja mama odšla je v službo,
jaz pa želim, da bi delala mi družbo.
Zdaj sem čisto sam, z menoj je le ati,
a ne ljubi se mu z mano več igrati.
Draga teta štorklja, prinesi mi brata,
ali pa naj pride sestrica zlata.
To bi se igrala od jutra do mraka.
Vsi bi se čudili, glej ga, veseljaka
Kocke visoko po sobi letijo,
moji vojaki v hud boj hitijo.
A nič ne pomaga, jalova je zmaga,
ker se še vedno čisto sam igram.
126. ŽABICA
Žabica prispela je v našo vas,
da bi prepevala na ves glas
Vsi bili smo je izredno veseli,
z njo prav radi pesmico bi zapeli.
A kaj, ko ta žabica nam naša
le eno pesmico vedno prinaša.
Rega, rega, rega, rega kvak,
to je tista pesem, ki pozna jo vsak.
Rega, rega, rega, rega kvak
to je tista pesem, ki pozna že vsak jo obcan,
celi dan in noc, o -jee.
Zdaj pri nas več nihče ne spi,
ker žabica naša vsako noč bedi,
sama s sabo se rada pogovarja
in pri tem neznosni trušč ustvarja.
Upamo, da kmalu sonce bo posijalo,
žabico iz naše luže bo pregnalo.
Rega, rega, rega, rega kvak
to je tista pesem, ki pozna jo vsak.
Rega, rega, rega, rega kvak,
to je tista pesem, ki pozna že vsak
jo občan, celi dan in noč o -jee.
127. K BABICI
Vlak vozi me v daljavo
Skozi širno, pisano planjavo
Vlak vozi, vozi, vozi me domov,
k babici, k babici,
k babici, k babici
Ona me čaka na postaji,
čaka, čaka, čaka na postaji.
Ona me čaka na postaji,
čaka, čaka, čaka na postaji.
Vlak sopiha, težko diha,
skozi hribe in doline se potika.
Vlak vozi počasi me domov,
k babici, k babici,
k babici, k babici.
Ona me čaka na postaji,
nestrpno pričakuje na postaji,
Ona me čaka na postaji,
čaka, čaka, čaka na postaji.
128. KAVBOJ
Jaz sem kavboj, jaz sem čisto pravi kavboj.
In moj oče je konjiček,
z njim raziščem vsak kotiček,
z njim raziščem vse do dna.
Jaz sem kavboj, jaz sem čisto pravi kavboj.
Moja soba je pravi ranč,
v njo ne vdre noben Komarč
s polno skledo pomaranč.
Jaz sem kavboj, jaz sem čisto pravi kavboj.
In moja mami je Indijanka,
moja prva postojanka,
zatočišče mojih sanj.
Jaz sem kavboj, jaz sem čisto pravi kavboj.
In moj oče je konjiček,
z njim raziščem vsak kotiček,
z njim raziščem vse do dna
129. ČAS TEČE
Čas teče, nič ne reče,
tika taka in šklepeče.
Jaz pa rastem iz dneva v dan,
vse bolj podoben princu iz sanj.
Moj nasmeh je bolj širok,
moj pogled vse bolj strog.
Le čakajte, dekleta,
boste videle konec leta,
ko bom velik, strašno lep,
da zavidal mi bo svet.
V mali šoli bral bom črke
in si kodral tintne brke.
Le katera me ne bi imela,
da bi z mano v sreči živela?
Pridno praznim sklede
in nikoli ne delam zmede.
Sem priden in pozdravim
in za sabo vse pospravim.
Le mogoče malo lažem
in se v lepši luči kažem.
A kdo mi to zameri,
če ustvarjen sem po meri,
saj atletske sem postave
in odprte, majhne glave.
130. PREDSTAVA
Ko noč počasi se spusti
in luč ugasne se,
predstava tiha se začenja,
cela soba oživi.
Kocke sem in tja bezljajo,
medo dirigira jim.
Z leve avti trobezljajo,
Čopici slikajo spomin.
Ref:
Moja soba polna direndaja,
meni se prav nič ne aja.
Le kdo bi v takem spal,
ko v sobi je živžav?
Luna čara nam svetlobo,
zavesa rahlo plapola.
Črke vse iz knjig frčijo,
pujs z drobižem žvenketa.
Lesene lutke kopitljajo,
zmaji krila dvigajo,
balonom lica se smehljajo,
sence mimo švigajo.
131. OPICE
Opice so rajale,
ena drugi nagajale
in po vejah skakale,
v lužah se namakale.
Celi dan so se smejale,
vsemu znanju ubežale.
Opi – opi -opi opice,
male, male opice.
Opi- opi- opi-opice,
male, male, male opice,
male, žive opice.
Iz dneva v dan živele,
vedno isto pesem pele.
Ena drugo praskale
in banane mljaskale.
Na vročem soncu so ležale
in se dežja strašno bale.
Opi – opi -opi opice…
…
Dragi moji prijatelji:
Kdor v šoli ne sedi,
ta na veji bo čepel,
z opicami pesmi pel.
Kajti šola pametna je stvar,
le opicam ni zanjo mar.
132. NAŠ BIK
Naš bik zaljubil se je v kravo,
tokrat ljubezen čisto pravo,
ko bi videli njen lik,
zaljubil bi se vanjo še takšen bik.
A krava ne bila bi prava,
če zanimala je ne bi le trava.
Cel dan se je mirno pasla
in ob tem duhovno rastla.
Bik odsotno se sprehajal,
ob pogledu nanjo svet se mu zamajal.
Sramežljivo kravi se nasmihal,
od treme najrajši bi jo popihal, ker…
ref:
Ljubezen je kakor hrana,
brez nje življenje je odprta rana,
ljubezen je najlepši dar,
zato ne vrzi ga vnemar.
Vsak dan nosil ji je rože,
se nežno, nežno ji smehljal,
v upanju na srečni konec
po malem pred njo se bahal.
Ker krava naša ima srce veliko,
tako, da nanj lahko obesiš sliko,
se počasi je talila,
na koncu celo bika omožila.
Bik postal glava je družine,
pokazal vse svoje je vrline,
namesto rož je nosil travo,
saj našel je ljubezen pravo.
ref.
Ljubezen je kakor hrana,
brez nje življenje je odprta rana,
ljubezen je najlepši dar,
zato ne vrzi ga vnemar.
133. PETELIN
Naš petelin opazil je ko – ko – ko – ko – koš.
Ko jo vidi, reče o ki – ki – riki – ki – ki, moja boš!
Od takrat se vsako jutro rad šopiri
in na ves glas svojo pesem širi.
Na eni nogi lump je stal,
pel, da hripav je postal.
Ki – ki – riki – ki,
o, moja boš.
Naš petelin vprašal je ko – ko – ko – ko – koš,
draga kura ali ki – ki – ki – riki, moja boš?
Da bi koruzo skupaj delila
in se nekoč zares omožila.
Na eni nogi lump je stal,
pel, da hripav je postal.
Ki – ki – riki – ki,
o, moja boš.
Naša kura zaobljubila se petelinu,
on počutil se kot heroj v domačem kinu.
Od takrat se vsako jutro rad šopiri
in na ves glas svojo pesem širi.
Na eni nogi lump je stal,
pel, da hripav je postal.
Ki – ki – riki – ki,
o, moja boš.
Naš par dolgo živel je na koruzi,
vsako jutro prepeval je petelin svoji muzi.
Nekoč se opogumi, za roko jo poprosi.
Od takrat mu ljuba kura piščance nosi.
134. MAMA MUCKA
Mama mucka zgodaj zjutraj se zbudi,
s šapo si pomane zaspane oči,
nežno, nežno še poljubi
svoje mucke tri.
A so krmežljavi,
kaže vse, da niso zdravi.
Mali mucki neugnani so se včeraj prehladili,
ko snežinke majhne, bele so lovili.
Namesto da bi mleko pili
s kepami so tačke hladili.
Ponoči pa jok in stok,
kašelj hud, joj, otrok.
Vendar danes je na srečo že nov, topli dan,
še sonček je pobožal mucke nasmejan.
Vsi trije se k mamici privili,
čisto malo po sobi se podili.
Popoldne še enkrat zaspali,
večer že čili dočakali.
V novo jutro mama mucka se zbudi,
s šapo si pomane zaspane oči,
nežno, nežno še poljubi
zdrave mucke tri.
Naj nikoli, res nikoli
se bolezen ne ponovi!
135. DOBRO JUTRO
Kadar zjutraj se zbudimo vsi,
dobro jutro zaželimo si.
Hitro, v kopalnico se mudi,
zobke umivat in okrog oči.
Obleka je že pripravljena,
mamica napravljena.
Samo še mleko spijemo vsi
in naš avto že v vrtec drvi.
V vrtcu nam je vedno lepo,
v vrtcu naj vsak vesel bo.
Tam veliko rajamo,
včasih si nagajamo.
Tam je že pravi direndaj.
Oči, a boš kmalu ti nazaj?
A ko pride mami pome spet,
jaz še nočem v širni svet.
V našem vrtcu nihče ni sam,
v našem vrtcu je vsak nasmejan.
Dan za dnem veselo rajamo,
poti do sanj osvajamo.
136. MRAVLJICE MARLJIVE
Mravljice marljive korakajo na delo,
tam jih čakajo dobrote za kosilo.
Saj medvedki piknik so imeli
in za sabo drobtin ne pomeli.
(le naprej – držite korak – gremo)
(ena, dva, tri, štiri, ena, dva, tri, štiri; gremo)
(držite vrsto! Hej, ti!! Pazi, kako korakaš!!)
Mravljice marljive drobtinice dobile,
z njimi bodo otroke nahranile.
Saj vsakdo ve, kdor rad ima otroke,
da mravljinček potrebuje vsaj tri obroke.
Otroci dragi poslušajte me zbrano,
vedno delajte lepo s svojo hrano.
Saj vaših staršev pridne roke
prinašajo domov slastne vam obroke.
(Pesmi št. 124 – 136 – avtor ?)
Naslednje pesmice ( št. 137 – 140) mi je posredovala bi-bi – Janja – hvala ti, draga prijateljica!!! – Vidka
137. MOJ PAJACEK
MOJ PAJACEK IZ BLAGA
SKORAJDA VSE ŽE ZNA.
PA POVEM VAM, DRUGI TO,
PRAV ZARES NE VIDIJO!
MI MEŽIKA, SE SMEHLJA
IN KORAKA ENA DVA.
V MLAKI Z MANO ČOFOTA,
KADAR MAME NI DOMA.
138. DEŽEK
PO STREHI TIH DEŽEK ŠKREBLJA.
KAJ MOREŠ MI DEŽEK, HA – HA?
V KOTU PRI MAMI ČEPIM,
SE BLISKOV IN STREL NE BOJIM.
A SONČEK LE RAJŠI IMAM,
PO TRAVI ZELENI SKAKLJAM.
BREZSKRBNO SE Z MUCO PODIM
IN ŽOGICO RDEČO LOVIM !
139. OBLAČEK
OBLAČEK – RAZGRAJAČEK, LE NIKAR NE SPI,
HITRO SE PRESELI, SONČECE ODKRIJ.
OBLAČEK – RAZGRAJAČEK, ČE TI JE DOLGČAS
S KAPLJICO DEŽEVNO, PRIDI K NAM V VAS.
AKO PA OBLAČEK, TI ZA DRUŽBO NI,
SKRIJ SE, SKRIJ ZA GORO DO DEŽEVNIH DNI.
140. JANKO IN METKA
Janko in Metka v temni gozd sta šla,
nikjer ni blo steze in legla je tema.
Pred hišico sta prišla, lačna sta bila,
(ali Pred hišico z bonbončki prav lačna sta prišla),
a revčka ne vesta, kdo je v njej doma.
Čarovnica stara na pragu že stoji,
ju kliče in vabi, prav sladko se smeji.
Jankota pa zgrabi, Janko strašna reč,
Metki ukaže, naj zakuri peč.
Čarovnica pa gleda, če v peči že gori,
jo Metka brž porine na sredo te peči.
Janko in Metka pa stečeta domov,
Janko in Metka pa stečeta domov.
141. MUCA JE PRITEKLA
– 1. raz./9-letke OŠ P., Katarina T.
Muca je pritekla
in se z lončkom spekla.
Mleko spila, nič razlila
in vsa sita legla spat.
Pesmice od št. 142 – 150 je na forum med.over.net posredovala Medvedek Pu. Hvala ti!
Ej punčka … nekaj “zimsko obarvanih” pesmic … zagotov ti bo katera tako všeč, da jo boš lahko uporabila na vabilu … meni osebno je tista o škratkih, ki gazijo po snegu … jo znamo prav lepo tudi zapeti … ha, ha …verjamem, da bodo te pesmice še komu prav prišle v tem prihajajočem decemberskem času … lahko se uporabijo tudi v kakšnem novoletnem voščilu …
142. MAJA IN BOŽIČNO DREVESCE – Bina Štampe Žmavc
Maja krasi božično drevo:
pripenja mu pentlje rdeče,
s snegom posute zvončke
za pozvanjanje sreče,
bučke, svetleče kot svila,
dišeče palčke kadila,
krhke mavrične ptice,
zvezdice repatice
in sinji roj angelov,
ki jim žare perutnice.
Na koncu, prek vseh okraskov,
Maja razgrne še mrežo
tenkih svilnatih laskov,
prižge utripajoče luči
in si močno zaželi,
da bi praznik trajal…
vsaj še sto dni!
143. BELA PESMICA – Janez Bitenc
Pridi zima,
pridi Božič,
čakamo te, beli sneg,
da gremo na bele steze
in s sanmi na beli breg.
Pridi zima
z Dedkom mrazom,
čakamo te, beli sneg,
mrzle roke, topla srca,
radost nam žari v očeh …
144. V SVETI NOČI – Anica Černejeva
V sveti noči, v tihi noči
angelčki veseli
so na zvezde, svetle zvezde
tiho prileteli.
“Lučke božje, drage lučke,
pojdite ve z nami!
Radi bi k ljudem na zemljo,
pa ne znamo sami.”
Pa so zvezdice za lučke
angelčki si vzeli,
ko so skozi črno temo
k nam na svet hiteli.
Na božičnem drevcu zlate
zvezde zdaj gorijo,
angelčki pa zlato srečo
med ljudmi delijo.
145. MLADO LETO – Neža Maurer
Žarka zvezda se je skrila –
Lahko noč! nam je dahnila.
Sinja ptica je zletela –
dobro jutro zaželela.
Bela gora je vzdrhtela,
v rdečo zarjo se odela.
Ivje se je zaiskrilo…
Sonce k nam je prisvetilo –
mlado leto nam voščilo!
146. BELA – Neža Maurer
Lepa misel leti z neba:
Bela je, lahka
in vesela!
Pleše v krogih
pa sem in tja …
Stegni roke,
da se s teboj
poigra.
147. SNEŽKA IN SNEG – Bina Štampe Žmavc
Od kod so se vzele bele gazi –
nikjer ni nikogar, le tiho sneži…
Na vrt in rože in veje
pa legajo snežne odeje…
Od muce Snežke so bele gazi,
od njenih šapic bele sledi,
ko puhastih dlačic, mehka kot sanje,
z belim repom snežinke žanje…
Snežno bela po snegu hiti,
topla, da sneg pod njo se iskri.
In ko smukne k snežaku Snežku,
se ta od sreče skoraj stopi!
148. NA GORI – Milena Batič
Na vrhu gore hišica
in v njej stanuje babica.
Z zeleno ruto se pokrije,
v deželo že pomlad prisije.
Rdečo ruto da na glavo,
zorijo češnje kot za stavo.
Rumena ruta jo krasi
in grozdje sladko že zori.
Ko bo nadela ruto belo
bo griče in gore zamelo.
Že dolgo čakal sem na sneg
in zjutraj gledal strmi breg,
a danes sklenil sem tako,
poslal bom pismo na goro;
najlepše, babica te dni
vam bela ruta pristoji.
149. DECEMBER TIKTAKA – Zvezdana Majhen
December tiktaka,
z njim leto odkoraka.
Po snežni poti
gre novemu naproti.
December tiktaka.
Matej ob oknu čaka
v pikasti pižami,
z velikimi željami,
dedka, ki na rami
nosi nam darila
in srčna voščila.
150. MUCA IN SNEŽINKE – Urša Krempl
Muca Taca zre v nebo
in se čudi: “Kaj je to?
Nekaj čudno se svetlika,
nekdo z oblaka mi mežika.”
Z neba droben puh leti,
muca veselo se zasmeji:
“Zima je polila mleko
čez vso zemeljsko obleko.”
bi-bi – Tudi za te pesmice hvala! Vidka
151. PALČEK MUZIKALČEK – Damjana Golavšek, besedilo Damjana Kenda – Hussu
GLASBENA VILA BO SPET ZAMUDILA,
PA SEM JI REKEL TOČNO OB TREH.
TA ME BO ENKRAT ZARES UJEZILA,
DELA MI SIVE NITKE V LASEH.
NADARJENA JE IN VELIKO ŽE VE,
GLASBA JO TUDI MOČNO VESELI,
KO MI ZAPOJE, MI BOŽA SRCE
IN JEZA SE RAZKADI.
PALČEK MUZIKALČEK ŽE TISOČE LET
VARUJEM SKRIVNOSTNI ZAKLAD,
ZAČARAN JE, ČUDEŽEN, NI PA ZAKLET,
ČE GLASBO IMAŠ RES RAD.
LE KJE SE OBIRA TA GLASBENA VILA,
DANES JI BOM PA UŠESA NAVIL,
SE JE IZGUBILA, JE MAR POZABILA,
DA SEM JI URO OB TREH NAROČIL.
NADARJENA JE IN VELIKO ŽE VE…
PALČEK MUZIKALČEK ŽE TISOČE LET…
152. PUHASTI OBLAKI
Puhasti oblaki smo,
širni svet prejadramo,
sredi nas je snežni grad,
v njem snežinke dremajo.
Ko snežinke se zbudijo,
brž na zemljo pohitijo.
Puhasti oblaki smo,
zimo vam prinašamo,
širni svet prejadramo,
v sneg odevamo zemljo.
153. MOJ MEDO
Strgan rokav,
zakrpan vogal,
v sobici tam
med kupom igrač.
Kamor ga dam,
tam obsedi
nikoli ne spi,
mehak korenjak.
Medo, ostani še tak,
medo, kot medenjak,
medo, medo moj,
medo, moj mehak.
V negibnih očeh
se skriva srce,
ki govori
čeprav ne živi.
Vrček ima,
deliti ga zna,
če kdo kaj želi
pri njem to dobi.
Medo, ostani še tak,
medo kot medenjak,
medo, medo moj,
medo, moj mehak.
Kadar se noč na zemljo spusti,
tvoja me šapa nežno miri.
Medo, ostani še tak,
medo kot medenjak,
medo, medo moj,
medo, moj mehak.
Medo, ostani še tak,
medo kot medenjak,
medo, vedno si tam,
medo moj,rada te imam.
154. TIŠINA
Najlepše se vselej dogaja
takrat, ko ni glasnih besed,
ko misel nakodrano raja
in pušča napisano sled.
Najlepše se vselej dogaja,
kadar sem sama s seboj
v tišini, ki traja in traja
in je le misel z menoj.
155. DUDL RUDL
Dudl Rudl
skodran pudl
šel je k zdravniku,
ker je našel črno piko
na belem glavniku.
Pudlu Rudlu
pri zdravniku
bolhe so obrali,
mu glavnik oprali
in ga domov poslali.
156. RUZI MUZI
Ruzi muzi je v koruzi
ptičice strašil,
dokler se ni mrzel dežek
iz oblaka zlil.
Ruzi muzi je v koruzi
sončece lovil,
ptički so se mu smejali,
ko je rep sušil.
157. SNEŽKO SNEŽAK
Piskerček na glavi,
korenček pa za nos,
v roki stara metla,
sredi zime bos.
Pridite otroci,
k snežaku se mudi,
krog njega zaplešimo,
saj kmalu se stali.
Snežko snežak,
res si junak,
dokler ti zima
ledena kima.
Ko sončece posije, izgineš v lužici.
Pridite otroci, k snežaku se mudi…
158. MEHURČKI – Oton Župančič
SONCE, ZEMLJA, MESEC
VRTE SE BREZ KOLESEC,
LETIJO BREZ PERESEC,
V NEBO SE TOČIJO,
NA VEJO SKOČIJO,
BREZ POKA POČIJO.
159. VRABCI – Oton Župančič
ČIV-ČIV, ČIV-ČIV,
ŠE DOLGO BOM ŽIV.
ŽIV-ŽAV, ŽIV-ŽAV,
ŠE DOLGO BOM ZDRAV;
NA SREDI POLJA
TRI VREČE PROSA!
ČIV-ČIV, ČIV-ČIV,
ŽIV-ŽAV, ŽIV-ŽAV,
VSE PRAV! VSE PRAV!
160. USPAVANKA
Skozi okno luna gleda,
kot srebrna žoga je,
s sabo je prinesla nočko
in poljub od mamice.
Droben škratek se prikrade
na blazino kjer mižiš,
nežno ti poboža noska,
ti pomaga da zaspiš.
Ziblje te, ziblje spanček te,
Ziblje te, ziblje spanček te,
nevidna krila škratek spanček ima.
Zvezde prebudijo sanje
in junake iz pravljice,
vse igrače oživijo,
zlezejo iz škatlice.
Veverica z repom miga,
grize svoje lešnike,
medo pa zaspano kima,
ker ga noč zbudila je.
Ziblje te, ziblje spanček te,
Ziblje te, ziblje spanček te,
nevidna krila škratek spanček ima.
Zdaj le zaspi, očke zapri,
do jutra še daleč je.
Ziblje te, ziblje spanček te,
Ziblje te, ziblje spanček te,
nevidna krila škratek spanček ima.
Zdaj le zaspi, očke zapri,
do jutra še daleč je.
161. SONČECE
KJE SONČECE MOJE,
DOMOVJE JE TVOJE,
KAM POJDEŠ OB MRAKU NOCOJ?
ČEZ SINJE VODICE,
NA ZLATE STOPNICE
TJA V GRAD BOM ZAPLAVALO SVOJ.
PA KJE TA TVOJ GRAD JE,
MAR TUDI VES ZLAT JE,
IN POSTELJICA, KAKŠNA JE TA?
MOJ GRAD ZA GORAMI-
ČUJ BISERI SAMI
IN POSTELJICA VSA IZ ZLATA.
162. PESEM O GOSENICI
GOSENICA JE LEZLA POČASI NA DREVO
POMIGALA NA DOLGO, POMIGALA KRATKO.
PRIMIGALA JE K MENI,
V LONČEK SEM JO DAL
“NIKAR MI NE POBEGNI!”
ZAŽUGAL SEM, DEJAL.
KO V LONČEK SEM POGLEDAL,
JE NOTRI NI BILO,
PRED OKNOM PA JE LETAL
METULJČEK PRELEPO.
Ob tej pesmici so pomembne tudi kretnje prstov… zvijaš kazalce kot gosenica… in požugaš. Pravo veselje je gledat otroka, ko posnema gibe. 🙂
163. BILA MAMA KUKUNKA
Bila mama Kukunka, Kukunka,
bio tata Taranta, Taranta,
imali su maloga Juju.
Jednom su se šetali, šetali,
kraj duboke rijeke Nil, rijeke Nil,
gdje je bio velik krokodil.
Skoči naglo krokodil, krokodil,
iz duboke rijeke Nil, rijeke Nil,
i odnese maloga Juju.
Plače mama Kukunka, Kukunka,
plače tata Taranta, Taranta:
vrati nama našega Juju.
Progovara krokodil, krokodil,
iz duboke rijeke Nil, rijeke Nil:
dones’te mi vola pečenog!
Trči mama Kukunka, Kukunka,
trči tata Taranta, Taranta –
donijeli su vola pečenog.
Reče njima krokodil,krokodil,
iz duboke rijeke Nil, rijeke Nil:
evo vama vašega Juju!
Sretna mama Kukunka, Kukunka,
sretan tata Taranta, Taranta –
dobili su svojega Juju!!!
Upam da je to tisto kar si hotela. Sicer je pesmica v hrvaščini, jo pojem od otroštva dalje. Sedaj je pa zelooo uporabna za preusmerjanje pozornosti… Domnevam da melodijo znaš. Lep pozdrav, Sonja.
164. ČEBELICA MAJA – nova verzija
Kdo ve od kod si k nam prišla,
na krilih sončnega sveta,
morda pri nas čebelica,
prijatelje si boš našla.
Pa ne da ti si tista nagajiva Maja,
ljubka mala potepuška Maja,
Maja, zate naj ves svet,
spremeni se v pisan cvet.
Če iščeš srečo,
ne pozabi mala Maja,
da jo iščemo vsi s tabo, Maja,
leti, išči mala Maja,
Maja, Maja, Maja,
ta svet bo večno tvoj.
165. OJ, DOBRI DEDEK MRAZ – Janez Bitenc
Prišla je zima, z zimo sneg
in s snegom dedek Mraz.
Zapregli palčki so sani
se pripeljali v vas.
Tu že čakali malčki so
in peli na ves glas:
smo komaj pričakali te,
oj, dobri dedek Mraz.
166. Avtor: Skr bna
Datum: 02-12-04 23:37
Samo to jutro bom stopila čez kup perila
in te odpeljala v park,
da se boš tam igral.
Samo to jutro bom pustila posodo
v pomivalnem koritu
in ti dovolila, da me naučiš
sestaviti tvoje puzzle.
Samo to popoldne
bom izključila telefon
in pustila računalnik ugasnjen,
s teboj bom sedela na dvorišču
in spuščala milne mehurčke.
Samo v tem popoldnevu niti enkrat
ne bom zavpila nad teboj,
še takrat ne bom zagodrnjala,
ko boš kričal in jokal
za sladoledarjevim tovornjakom,
pač pa ti bom kupila eno lučko,
če se bo pripeljal mimo.
To popoldne me ne skrbelo,
kaj boš, ko odrasteš,
ne bom ponovno premlevala
vsake odločitve,
ki sem jo sprejela v zvezi s teboj
Samo to popoldne ti bom dovolila,
da mi pomagaš peči piškote in
ti ne bom visela čez ramo,
da bi jih popravljala.
Samo to popoldne naju bom peljala
v McDonalds na Happy meal,
da boš lahko dobil obe igrački.
Samo ta večer te bom držala v objemu
in ti povedala zgodbico o tvojem rojstvu
in kako zelo te ljubim.
Samo nocoj ti bom pustila čofotati v banji
in se ne bom razjezila, ko boš škropil.
Samo nocoj ti bom pustila ostati dolgo pokonci,
sedela bova v preddverju in preštela vse zvezde.
Samo nocoj bom ob tebi dolge ure,
zamudila bom svojo najljubšo oddajo na TV.
Samo nocoj,
ko ti bom šla s prsti skozi lase medtem,
ko boš molil,
bom enostavno hvaležna Bogu, da mi je
podaril največji dar,
ki je kdajkoli bil podarjen.
Mislila bom na matere in očete,
ki iščejo svoje izginule otroke,
na matere in očete, ki obiskujejo
grobove svojih otrok namesto njihovih sobic,
na matere in očete,
ki po bolnišničnih sobah gledajo
nesmiselno trpljenje svojih otrok
in v sebi kričijo, da ne zmorejo več.
Ko te bom poljubila za lahko noč,
te bom še tesneje
in še malo dlje stiskala k sebi.
Takrat se bom zahvalila Bogu zate.
Ničesar drugega ga ne bom prosila,
kot le za še en dan s teboj…
Pa še zbirka, ki mi jo je poslala Andreja! Hvala ti. Vidka
IZŠTEVANKE IN IGRICE
166. DVA CEPETAMBLA
Cepetambel se jezi,
desne noge ni in ni!
Desna noga tipitu
v skrivališču je,
ku-ku.
Cepetambel cepeta,
kam je leva noga ušla!
Leva noga tipitu
v skrivališču je,
ku-ku.
V igri odrasli premika otrokov čevelj kot kako jezno in cepetavo lutko. Otrok ima nogi skrivački z imenom tipitu spodviti podse, kjer ostaneta do ku-ku. Igrico se lahko igramo tudi ob obuvanju.
167. KUHA, KUHA, KUHALA (Ljudska)
Kuha, kuha, kuhala,
kuhala je babica, skuhala je za petnajst,
a prišlo jih je šestnajst.
Jedli, jedli, vse pojedli,
pili, pili, vse popili,
babici razbili lonec
in povestice je konec.
Ob pripovedovanju krožimo po otrokovi dlani kot bi kuhali, v drugi kitici imitiramo hranjenje in pitje, pri zadnjih dveh vrsticah pa skupaj z otrokom zaploskamo.
168. MIŠKE IN MAČKE PLEŠEJO (Mira Voglar)
Miške in mačke
držijo se za tačke.
Haj, haj, haj,
vije se naš raj.
Miške za vajo
drobno stopicljajo.
Di-ri, di-ri, din, din, din,
di-ri, di-ri, din.
Mačke pa bolj lahno
tačice polagajo.
Tap, tap, tap,
tap, tap, tap.
Miške in mačke
držijo se za tačke.
Haj, haj, haj,
vije se naš raj.
Plešemo v krogu, pri tem oponašamo miške in miške.
169. PISA, PISA, PISALA
Pisa, pisa, pisala
stara, stara babica,
pisala je do petnajst,
mora biti jih šestnajst.
Ob govorjenju na zloge delamo črtice, ki jih mora biti na koncu res 16 in ne 15.
USPAVANKE
170. NINA, NINA, NANICA (Mira Voglar)
Nina, nina, nanica,
jaz sem tvoja mamica.
Punčka moja mala,
ti boš pridno spala.
PESMICE O IN ZA MAMICE
171. MAMICI (Mira Voglar)
Mamica, kaj naj ti kupim?
Mamica, kaj naj ti dam?
Zapojem ti pesem o sončku,
narišem ti vse kar poznam.
Naberem ti šopek vijolic,
rečem ti: »Rad te imam!«
PESMICE O ZIMI IN DECEMBRSKIH PRAZNIKIH
172. NOVOLETNA (Ljudska)
Dober dan, gospodar!
Pred vašo hišo zelen bor,
pod tem konjič zlat,
na konjiču sedelce,
v sedelcu fantič sedi,
a na fantku kapica,
na vrhu kape rožica,
na sredi rože ptičica.
Ptičica prepevala,
Dobro leto klicala,
srečo v novem letu!
POMLADNE PESMI
173. TRI POMLADNE (Mira Voglar)
Ku-ku, ku-ku, ku-ku,
zelena pomlad je tu!
Ku-ku, ku-ku, ku-ku.
Kra, kra, kra,
huda zima je odšla.
Kra, kra, kra,
ni več mraza ne snega,
kra, kra, kra.
Ci-ci-do, ci-ci-do, ci-ci-do,
oj, kako je to lepo.
Ci-ci-do, ci-ci-do, ci-ci-do,
174. ŽAFRAN, DOBER DAN (Mira Voglar)
Ko sonce pomladno posije,
žafranček iz zemlje priklije.
Žafranček, žafran,
dober dan!
JESENSKE PESMI
175. JEŽEK (Sabina Mali)
Prišla je jesen,
ježek pripravlja
na zimsko se spanje.
Pospravlja brlog,
pere zavese,
pometa in čisti,
preprogo otrese.
Pripravlja ozimnico,
hruške prav mlade,
kuha kompote
in marmelade.
Pižamo obleče,
v klobčič se zvije,
s toplo odejo
bodice pokrije.
Budilko navije,
preden gre spat,
zbudila ga bo,
ko pride pomlad.
PESMICE KAR TAKO
176. BEŽIMO, TECIMO (Mira Voglar)
Bežimo, tecimo,
prihaja tu-tú!
Tu-tú je igračka,
ki strašno dirjačka,
hitreje od miške,
hitreje od mačka!
Bežimo, tecimo,
prihaja tu-tú!
177. ČEBELICA MAJA (Mira Voglar)
Zum zum zum,
zum, zum, zum, zum,
zum, zum, zum,
zum, zum, zum.
Čebelica Maja
zum, zum, zum,
kaj si že vsala
zum, zum zum?
Zum, zum, zum…
178. DEŽEK (Mira Voglar)
Škr, škr, škr,
kaj miška škreblja tam za vrati?
Škr, škr, škr,
ne, le dežek ne more zaspati!
Trka na okno: tr,tr, tr, tr, tr, tr, tr,
bobna po strehi: br, br, br, br, br, br.
Dežek, dežek, padaj, padaj
in namoči zemljico!
179. DIRENDAJ (Vida Jerajeva)
Pes za muckom se spusti,
ta se v pujska zaleti,
pujsek se po tleh zvali.
Muc z drevesa se reži,
zajček na pomoč hiti,
pa vse piške preplaši.
Nanj petelin zakriči,
zajček k miški pribeži,
miška grozno se boji,
metle v kotu se drži.
Metla pa se razjezi,
vse pomete in spodi.
180. EN, DVA, ENA, DVA (Mira Voglar)
En, dva, ena, dva,
en, dva, ena, dva.
Naša četa hrabro stopa,
naša četa nič ne joka.
En, dva, ena, dva,
en, dva, ena, dva.
Vsi volkovi, kar nazaj,
mi smo hrabri, da je kaj.
En, dva, ena, dva,
en, dva, ena, dva.
181. HROŠČ (Anica Černejeva)
»Hrošč, hrošč,
kje si bil,
kam si svojo
srajčko skril?«
»Mrak, mrak
me je ujel,
belo srajčko
mi je vzel.«
182. LEPO JE POMLAD NA SVET (Ljudska)
Lepo je pomlad na svet,
začnejo ptičke pet, (začno tičice pet),
začnejoptičke pet
in travnik zelenet.
Lepo je polet na svet,
začno žanjice pet,
začno žanjice pet,
pšenica rumenet.
Lepo je jesen na svet,
začnejo črički pet,
začnejo črički pet,
grozdiček pa zoret.
Lepo je pozim na svet,
začno predice pet,
začno predice pet,
kolovrate vrtet.
183. OBLAČEK (Anja Štefan)
Oblaček na nebu,
počaka, postoj!
Na travnik se spusti
in bodi le moj.
Te hitro zajaham,
poženem te v zrak,
in ti boš konjiček
in jaz bom junak.
Visoko, še više
od vrha dreves,
boš moja kočija,
čeprav brez koles.
Ko noč se približa,
ko dan se izteče,
domov se spustiva,
vsa lahka od sreče.
184. MEDVEDJI PLES (Anja Štefan)
Je zelena naša gora,
so nabrušeni podplati,
dajmo, dajmo, zaigrajmo
in zaplešimo po trati.
En medvedek,
dva medveda,
petdeset medvedov,
le veselo,
le poskočno
še v brlog sosedov.
Zdaj okoli in okoli,
zdaj naprej in zdaj nazaj,
z nami pleše zlato sonce,
pleše ves ta bukov gaj.
En medvedek,
dva medveda,
petdeset medvedov,
le veselo,
le poskočno
še v brlog sosedov.
Bolj ko piskajo piščali,
bolj je velik ta naš krog,
pohitimo,
poskočimo,
nič ne glejmo svojih nog.
En medvedek,
dva medveda,
petdeset medvedov,
le veselo,
le poskočno
še v brlog sosedov.
185. PASTIRICA MICA (Mira Voglar)
Ica pica, pastirica Mica,
Kje je tvoja koklja?
Moja koklja špiklja špoklja
v kuhinji potico
peče za lisico?
Ica pica, pastirica Mica,
kje je tvoja račka?
Moja račka Klepetačka
v gozd je odletela,
da bi volka snedla!
Ica pica, pastirica Mica,
kje je tvoj voliček?
Moj voliček kakor ptiček
pesmice prepeva,
da z gora odmeva!
186. PESMICA O ČRIČKU (Mira Voglar)
Čriček, gode, gode
že od rane zore.
Gode do noči,
ko travica že spi.
Crik, crik, crik, crik.
187. PESMICA O FRNIKOLI (Mira Voglar)
Moja frnikola,
debelinka, potepinka,
na sprehod je šla.
Po cesti je hodila,
po bregu se valila.
Čez potok je skočila,
z metulji se lovila.
Potem je v gozd zavila,
tam skoraj se zgubila.
Moja frnikola,
debelinka, potepinka,
na sprehod je šla.
188. POGLEJTE SI (Mira Voglar)
Poglejte si to malo zver,
ki laja venomer:
hov, hov, hov, hov…
Poglejte si to malo zver,
ki mjavka venomer:
mijav, mijav, mijav, mijav…
Poglejte si to malo zver,
ki čivka venomer:
čiv, čiv, čiv, čiv…
Poglejte si to malo zver,
ki gaga venomer:
ga, ga, ga, ga…
Poglejte si to malo zver,
ki kvaka venomer:
kvak, kvak, kvak, kvak…
Poglejte si to malo zver,
ki … (izmišljaj si živali)
189. STRAŠANSKA ZVER (Mira Voglar)
Strašanska zver je priletela
nad naše mesto!
Zato pozor! Vsi prebivalci
takoj na cesto!
Joj, ta pošast požira oblake!
Ta tolovaj lovi sončne žarke!
Hej, hoj, hej, hoj,
junaki v boj!
Ha ha ha, to ni pošast!
Ha, ha ha, to ni tolovaj!
Ta strašna zver
je Petrčkov zmaj!
190. ŠKRATELJČKI (Anica Černejeva)
Škrateljčki mali
so v goro zbežali,
o jej, o jej!
Pri ognju sedijo
in pipe kadijo,
o jej, o jej!
Iz stare navade
vsi nosijo brade,
o jej, o jej!
Ko lunica vstaja
vsa družba zaraja,
o jej, o jej!
191. TRI RIBICE (Mira Voglar)
Tri ribice po morju se lovijo
in z vodo se škropijo.
A ribiči so trnke nataknili
in ribice lovili.
Tri ribice so vodo vso skalile
in ribičem se skrile.
Tri-li-li-li, tri-li-li-li
tri-li-li-li-li.
192. VETRIČ VETER (Mira Voglar)
Čisto rahel droben vetrič nežno pihlja.
Maje breze, ziblje trave, z listki se igra.
A gorje, če se zjezi, piska, tuli in šumi.
Vse zvrtinči, vse spraši, vse polomi, vse zdrobi.
Čisto rahel droben vetrič nežno pihlja.
Maje breze, ziblje trave, z listki se igra.
193. ZAKAJ VEDRIM (Barbara Gregorič)
Ves dan že dežuje;
jaz doma vedrim,
ker nosek bi si zmočil
in tega ne želim!
Ves dan že dežuje;
jaz doma vedrim,
ker kapico bi zmočil
in tega ne želim!
Ves dan že dežuje;
jaz doma vedrim,
ker jopico bi zmočil
in tega ne želim!
Ves dan že dežuje;
jaz doma vedrim,
ker nov dežnik bi zmočil
in tega ne želim!
194. ŽIVALSKI RAJ (Mira Voglar)
Hija, haja, zdaj se raja,
zdaj se raja naokrog.
Mehko stopaj, z levo, z desno,
kakor srna lahkih nog.
Hopa, copa, medved stopa
s težko šapo, copa, cop.
A poskočno in lahkotno
zajček skače hop, hop, hop.
UGANKE
Uganka Rešitev
Me privlači cvetje, rosa,
čeprav nisem ne čmrlj ne osa.
/Neida Štok Vojska/ ČEBELA 1.
Po vezu takoj prepoznam,
da si ga zavijal sam.
Še posebno mi je všeč,
ker je skromno – častna reč!
/Zvezdana Majhen/ DARILO 2.
Če nimaš, ga želiš,
če imaš ga redkokdaj obdržiš. DENAR 3.
Korenine, deblo, veje,
vetrček mu liste šteje.
/Anja Štefan/ DREVO 4.
Dete jo v ustih drži,
z njo sladko zaspi.
/Tone Dodlek/ DUDA 5.
Večje so kot race,
bele kot labodi,
po dvorišču našem
šest jih v vrsti hodi.
/Anja Štefan/ GOSI 6.
Eskimi se dobro počutijo v njih, v domu brez oken ni nikdar prepih.
/Zvezdana Majhen/ IGLU 7.
Sredi jabolka spi,
iz nje jablana vzkali.
/Tone Dodlek/ JABOLČNA PEČKA 8.
V škrlatu in zlatu,
vetrovna, deževna,
s plodovi dokaže,
da zemlja ni revna.
/Zvezdana Majhen/ JESEN 9.
Do pozne jeseni
jih rada nabiram,
čvrste klobuke
v kis konzerviram.
/Zvezdana Majhen/ JURČEK (goba) 10.
Po tleh se plazi,
glasno sika
in nevarno pika.
/Nina Mazi/ KAČA 11.
Črke jem,
čeprav kaj je črka ne vem;
v knjigah noč in dan tičim,
in vendar se iz njih nič ne naučim.
/Ljudska/ KNJIŽNI MOLJ 12.
Brez piščalke tenko piska,
raje vidim, da ga ni,
a če pride in me piči,
joj, kako potem srbi.
/Anja Štefan/ KOMAR 13.
Rjavi sinek dozori
v zeleni skledici.
Očku pa jesen takrat
v krošnjo vriše venček zlat.
/Zvezdana Majhen/ KOSTANJ 14.
Streho ima, a hiša ni,
kup sena pod njim leži.
/Anja Štefan/ KOZOLEC 15.
Za pusta jih jerbas
in pol naredim,
ciganke in kralje
z njimi gostim.
/Zvezdana Majhen/ KROFI 16.
Stekleno snežene
krasijo rob streh,
ko zima uvene,
so luža na tleh.
/Zvezdana Majhen/ LEDENE SVEČE 17.
V vetru pomladnem –
kot prave baletke –
se zibljejo, plešejo
drobcene cvetke.
Bel venček si spletem –
kako si ugajam,
ko se po beli preprogi
sprehajam.
/Brigita Kobe/
MARJETICA 18.
V decembru je prvi
za njim sta še dva –
enako prijazna
in dobra moža.
/Zvezdana Majhen/ MIKLAVŽ 19.
Iz luknjice pogleda:
le kaj tako diši?
Bi rada šla po sirček,
pa mačke se boji.
/Anja Štefan/ MIŠ 20.
Na zapeček sede,
brez vretena prede,
prede venomer,
preje pa nikjer.
/Oton Župančič/ MUCA 21.
Na veji visi
pol miš in pol ptič,
ponoči leti,
podnevi pa nič.
/Anja Štefan/ NETOPIR 22.
Na nosu čepijo,
pogled nam ostrijo
/Tone Dodlek/ OČALA 23.
Požeruh sem, ni mi para,
ne izbiram si jedi,
vse pogoltnem in obližem
kar je suho in gori.
/Tomaž Vrabič/ OGENJ 24.
Tam so klopce,
ptice in stezice
pa peskovnik za potice.
/Tone Dodlek/
OTROŠKO IGRIŠČE 25.
Kdo se brani na vse viže,
kadar kmet ji volno striže?
/Anja Štefan/
OVCA 26.
Srebrnosiv kožušček
pojavi se v temi,
kot veverica pleza,
a veverica ni.
/Anja Štefan/
POLH 27.
S hiško na rami potuje,
s slino poti zaznamuje.
/Nina Mazi/
POLŽ 28.
Četudi potuje,
je vedno doma,
za sabo sled pušča,
rožičke ima.
/Milena Batič/ POLŽ 29.
Kar sam
si vodo nalije
namesto človeka
posodo pomije.
/Nadja Jakomin/ POMIVALNI STROJ 30.
Za vratom jo nosim, zato vsakdo ve, da sem učenec
prvega be.
/Zvezdana Majhen/ RUMENA RUTICA 31.
Kako se reče posušeni travi,
ki kmet v hlevu kravam jo nastavi?
/Anja Štefan/ SENO 32.
Kaj je to,
je zmeraj sito in vendar zmeraj predrto, lačno.
/Ljudska/ SITO 33.
Včasih žarke
meče v svet,
včasih pa jé
sladoled.
/Milan Erič/ SONCE 34.
Na daleč oznanja svojo modrost,
ko sredi noči se oglaša čez gozd:
hu-huuu, hu-huuu, hu-huuu.
/Anja Štefan/ SOVA 35.
Hitro teče, pa ni zajec,
travo pase, pa ni krava,
če te sliši, brž pobegne,
skriva gozdna jo goščava.
/Anja Štefan/ SRNA 36.
Včasih so kmetje s konji orali.
Kaj bodo raje danes vžgali?
/Anja Štefan/ TRAKTOR 37.
V šolo hodi od takrat,
ko je bil še rosno mlad.
Dokler se ne upokoji,
nas sprašuje in uči.
/Zvezdana Majhen/ UČITELJ 38.
Ponoči se smuka
okoli luči,
še krilca si včasih
ob njej zasmodi.
/Anja Štefan/ VEŠČA 39.
Kadar kuhaš, pereš, piješ…
me gotovo rad imaš.
Ko poplavim polja, mesta,
pa pred mano trepetaš.
/Nadja Jakomin/ VODA 40.
Kadar praznuješ
svoj rojstni dan,
z željami popišem
kar celo stran.
/Zvezdana Majhen/ VOŠČILO (voščilnica) 41.
Dobro nam znana
opojna cvetica
s trni prekrita,
je vrtna kraljica.
/Elvira Maličev/ VRTNICA 42.
V tubi čaka,
da ščetko zajaha.
/Tone Dodlek/ ZOBNA PASTA 43.
V ustih pleše,
zobke češe.
/Tone Dodlek/ ZOBNA ŠČETKA 44.
Hvala Vidka, za trud in ljubezen, ki ju vlagas v nizanje pesmic v mavricno zbirko, za nas in nase soncke. Marsikatero pesmico sem ze pozabila in je zaprasena cakala, da jo nekdo spet odkrije … in me spomni na vonj iz babicine krusne peci …
Hvala tudi Medvedku Puju in vsem, ki Vidki pri tem pomagate.
In, ker se bolj poredko oglasam, vam ze sedaj zelim lepe bozicne praznike in sreco v letu, ki prihaja.
E.