Ženske, se bojite moških z otroci od prej?
Jaz sem ocka tudi (danes ze polnoletni) hcerki, ki sva jo z njeno materjo spocela med bezno avanturo v mladih letih. Nisem bil ne porocen, ne locen… povecini zgolj “vikend-ocka”, kot je to v navadi. Spocetka je bilo nekaj zapletov, potem pa so zadeve tekle dokaj brez pretresov. Po poroki pa je mati prvorojenke naenkrat storila precej potez, ki si jih clovek tezko razlaga drugace, kakor da ji ni ustrezalo, da se je oce njen otroka porocil z drugo. Lepooki sem hvalezen za veliko srce in tudi za veliko mero potrpezljivosti. Kljub vsemu ji tozadevno ni bilo vedno lahko.
Pa tako lepo je z otroki na dopustu, pa čeprav so od partnerja. A si res ne želite, da bi otroci imeli občutek sprejetosti, pa v katerikoli novi družini (ali od mame ali od očeta) že so?[/quote]
Saj verjamem, da je tebi lepo.
Meni pa ni. Na kraj pameti mi ne pride it na dopust z otroci.
Ni moja naloga, da skrbim za sprejetost otrok. Dosti otrok je nesprejetih, zavrženih, samih. Samo jaz nisem mati tereza, ki bi vse te otroke reševala.
Mi je lepo, če nekdo rešuje vse te otroke, samo jaz pa jih ne bom.
Če otroka ne moreš sprejeti kot dela nove družine oziroma skupnosti, potem se v take stvari niti ne spuščaj. Starši nimamo kar vedno luksuza, da se sami rajhamo naokrog – če nimaš primernega varstva, pač ne greš sam oziroma v paru, dokler otroci ne zrastejo. Ni važno, ali je otrok od obeh ali samo od enega. Treba se je prilagajat.
Če nimaš tega osnovnega razumevanja, kaj pomeni biti oče ali mati, potem počakaj na svoje otroke, da boš to sploh ugotovila, začutila.
In seveda če kuham jaz, zase, zanj in za otroke, skuham tudi za njegovega otroka. Če kuha on, tudi skuha za vse. Smo vseeno skupnost, če že ne moremo reči, da smo prava družina.
“Atek” gre lepo sam, ker se tudi meni zdi prav, da gresta z otrokom kam sama, Gremo pa tudi vsi skupaj, moji, njegov, midva. Midva zaenkrat prideva samo do kakega skupnega vikenda. Ni časa, včasih tudi denarja ne, poleg tega on ni samo vikend očka, da bi lahko mrknil kam za dva tedna (tudi jaz še vedno nisem bila nekje sama za več kot teden dni, čeprav zdaj počasi bi lahko že šla, ko so otroci veliki – prej pa seveda ne, ker nisem imela varstva zanje).
Meni je pomembno edino to, da imava s partnerjem dober odnos. Ne rabim z njim hodit na dopuste in se delat, da sva ledig in frej in uživava kot ptička na veji. To možnost sva imela, preden sva dobila otroke, in sva jo izkoristila – vsak zase. Ko pa postaneš starš, to ni več samoumevno oziroma je luksuz. Kdor tega ne šteka, naj se ne veže z osebo z otrokom. Ne gre za to, kdo je na prvem, drugem, tretjem mestu. Enostavno to tako je in če si dober starš, otroka ne zapostavljaš.
Ja, razumljivo in sprejemljivo. 🙂 Kar sem zelel namigniti je zgolj, da taksne zveze lahko kadarkoli postanejo tudi bolj dinamcine v smislu odnosov… ce se izrazim kolikor toliko nevtralno. Zaljubiti se v moskega je eno, sprejeti ga pa zna zahtevati veliko mero ljubezni.
Pa tako lepo je z otroki na dopustu, pa čeprav so od partnerja. A si res ne želite, da bi otroci imeli občutek sprejetosti, pa v katerikoli novi družini (ali od mame ali od očeta) že so?[/quote]
Saj verjamem, da je tebi lepo.
Meni pa ni. Na kraj pameti mi ne pride it na dopust z otroci.
Ni moja naloga, da skrbim za sprejetost otrok. Dosti otrok je nesprejetih, zavrženih, samih. Samo jaz nisem mati tereza, ki bi vse te otroke reševala.
Mi je lepo, če nekdo rešuje vse te otroke, samo jaz pa jih ne bom.[/quote]
O čem ti tole zdaj?
Govorimo o otrocih partnerjev, ne o Malči Beličeve.
Če otroka ne moreš sprejeti kot dela nove družine oziroma skupnosti, potem se v take stvari niti ne spuščaj. Starši nimamo kar vedno luksuza, da se sami rajhamo naokrog – če nimaš primernega varstva, pač ne greš sam oziroma v paru, dokler otroci ne zrastejo. Ni važno, ali je otrok od obeh ali samo od enega. Treba se je prilagajat.
Če nimaš tega osnovnega razumevanja, kaj pomeni biti oče ali mati, potem počakaj na svoje otroke, da boš to sploh ugotovila, začutila.
In seveda če kuham jaz, zase, zanj in za otroke, skuham tudi za njegovega otroka. Če kuha on, tudi skuha za vse. Smo vseeno skupnost, če že ne moremo reči, da smo prava družina.
“Atek” gre lepo sam, ker se tudi meni zdi prav, da gresta z otrokom kam sama, Gremo pa tudi vsi skupaj, moji, njegov, midva. Midva zaenkrat prideva samo do kakega skupnega vikenda. Ni časa, včasih tudi denarja ne, poleg tega on ni samo vikend očka, da bi lahko mrknil kam za dva tedna (tudi jaz še vedno nisem bila nekje sama za več kot teden dni, čeprav zdaj počasi bi lahko že šla, ko so otroci veliki – prej pa seveda ne, ker nisem imela varstva zanje).
Meni je pomembno edino to, da imava s partnerjem dober odnos. Ne rabim z njim hodit na dopuste in se delat, da sva ledig in frej in uživava kot ptička na veji. To možnost sva imela, preden sva dobila otroke, in sva jo izkoristila – vsak zase. Ko pa postaneš starš, to ni več samoumevno oziroma je luksuz. Kdor tega ne šteka, naj se ne veže z osebo z otrokom. Ne gre za to, kdo je na prvem, drugem, tretjem mestu. Enostavno to tako je in če si dober starš, otroka ne zapostavljaš.[/quote]
Nimam jaz svojih otrok in jih ne želim imet.
Zato ne čutim potrebe, da bi skrbela za druge otroke.
NImam nič proti otrokom. Ampak, da bi pa skrbela zanje pa ne hvala. Da ne omenjam dopustov.
Saj verjamem, da je tebi lepo.
Meni pa ni. Na kraj pameti mi ne pride it na dopust z otroci.
Ni moja naloga, da skrbim za sprejetost otrok. Dosti otrok je nesprejetih, zavrženih, samih. Samo jaz nisem mati tereza, ki bi vse te otroke reševala.
Mi je lepo, če nekdo rešuje vse te otroke, samo jaz pa jih ne bom.[/quote]
O čem ti tole zdaj?
Govorimo o otrocih partnerjev, ne o Malči Beličeve.[/quote]
In zakaj naj bi jaz vodila od partnerja otroke na dopust?
Brez zamere, ampak ne hvala. To povem jaz kar takoj.
Moški si je sam kriv, da si je nakopal kopico otrok pol se gre pa življenje samskega, poštenega, delavnega in romantičnega moškega. Nato pa išče žensko, da mu bo stregla spredaj in zadaj, od zgoraj in spodaj. Ni pogojev, da si nakopljem tako težavo v svoje življenje. Pa še tako išče, da bo imela kaj pod palcem, ker je obubožal in se dela bogega reveža kak je revež, ko se ga ženske izogibajo. Če pa si jo že najde pa je to le za kratkoročno obdobje.
Ja, razumljivo in sprejemljivo. 🙂 Kar sem zelel namigniti je zgolj, da taksne zveze lahko kadarkoli postanejo tudi bolj dinamcine v smislu odnosov… ce se izrazim kolikor toliko nevtralno. Zaljubiti se v moskega je eno, sprejeti ga pa zna zahtevati veliko mero ljubezni.
O čem ti tole zdaj?
Govorimo o otrocih partnerjev, ne o Malči Beličeve.[/quote]
In zakaj naj bi jaz vodila od partnerja otroke na dopust?
Brez zamere, ampak ne hvala. To povem jaz kar takoj.[/quote]
Če ti ni, ti pač ni. Lahko pa poizkusiš tudi drugačen pristop. In morda najdeš simpatičnega moškega, ki je slučajno tudi očka, v katerega se boš zaljubila in potem ti ne bo težko malo te ljubezni nameniti še njegovim otrokom.
Kaj, ko bi se ti toliko potrudila in naredila obvoz od prostočasnega foruma, kjer se pač pogovorno vsakomur zgodi, da naredi napako, čeprav slovnično ve, kako je pravilno. Naredi obvoz, da ne boš nas mrcvarila tukaj s svojimi slovničnimi obsesijami. Lepo prosim. Hvala.[/quote]
Ah daj no. To ni isto kot nedoločnik in namenilnik. Ne obstaja človek, ki ve, da se reče z otroki, “pogovorno” pa sklanja z otroci.
In zakaj naj bi jaz vodila od partnerja otroke na dopust?
Brez zamere, ampak ne hvala. To povem jaz kar takoj.[/quote]
Če ti ni, ti pač ni. Lahko pa poizkusiš tudi drugačen pristop. In morda najdeš simpatičnega moškega, ki je slučajno tudi očka, v katerega se boš zaljubila in potem ti ne bo težko malo te ljubezni nameniti še njegovim otrokom.[/quote]
Glej, nič nimam proti otrokom.
Samo ukvarjat se ne želim z njimi.
Zaradi mene gre lahko moški z otroci na dopust. Samo mene ne bo zraven.
Jaz preživljam tako dopuste, da ne morejo otroci zraven. Bi me ovirali.
Če bi želela se ukvarjat z otroci, bi imela svoje ali pa bi se ukvarjala s sorodniki, s sosedi pa se ne.
Odkrito povem, da mi preprosto ni do ukvarjanja z otroci. Kar ne pomeni, da jih sovražim. Samo nimam želje se ukvarjat z njimi. To je to.
Vesel sem obeh, kadarkoli in imela sem. Vse ostale raje ne poimenujem.
Si ne predstavljam, kakšna ženska je to, da npr. skuha kosilo, za otroka partnerja pa ne. Mora gledati lačen, kako drugi jedo. Še paznice v Auschwitzu so imele več srca od vas, drage moje.
Skrbi me pa tudi vaša slovenščina. Kako boste pa učili svoje otroke, če še sami ne znate?
Takole svojega sina učim:
Prvi sklon JE, drugega NI, tretjemu DAM,
četrtega VIDIM, PRI petem SEM, S šestim GREM.
To izgovarjamo v mislih, tisto, kar sklanjamo, pa pravilno povemo. Pri meni je to podzavestno.
Z otroki je pa takole: Otroci so dobri, slabih otrok ni, otrokom dam,
otroke vidim, pri otrocih sem, z otroki grem.
Vesel oče
Moja izkušnja z moškim z otroki iz prejšnjega zakona je zelo boleča. Izkušnja usodne ljubezni, ki me je naučila, kaj je bližina, kaj je ljubljenje, kako je to, ko ti bližnji odsvetujejo zvezo, a se ne daš… Izkušnja, ki me je naučila, kaj pomeni boriti se in v borbi ostati sam.
In ne, dejansko on ni bil krivec za propad bivšega zakona, temveč izrazita nezrelost bivše žene. Ni skakal okoli, vesten očka, super ljubimec in nežen, razumevajoč partner. Pa vendar vse to zdaj nič ne pomaga, ker je načet temelj vseh njegovih vrednost, vera v ljubezen, vera v družino in zaupanje v kogarkoli, tudi vase. Na takih temeljih ni možno več zgraditi trdne partnerske zveze. Trdi, da me neizmerno ljubi, a hkrati me je tako ranil. Zato priznam, bojim se moških z otroki od prej.
Ne, se ga ne bojim, celo zelo rada ga imam. Pa njegovega otroka tudi. Ampak tako sem se odločila jaz – zanj, skupaj z njegovim otrokom. Glede na moja leta verjamem, da so večinoma že prebrani in sem se odločila, da pridejo v poštev tudi očki, če so to v pravem pomenu besede. Težav s skupnimi dopusti nimam, kuhanjem tudi ne, moji starši pa ravno danes svojega najstarejšega “vnuka” peljejo v kino.
Se da, če so ljudje normalni in ne gredo preko sebe. Če misliš, da se boriš z otrokom za očetov čas, potem pojdi pa raje stran.
Lepo za vas, ampak … spet ena, ki misli, da so se ji stvari v življenju dobro izšle po njeni lastni zaslugi. A ti veš, da obstaja en kup žensk, ki so sprejele partnerjevega otroka, pa niso one krive, da se ni izšlo? Tu gor so bile teme o moških, ki postavljajo hčerke daleč na prvo mesto pred partnerko, ki v zakonski postelji spijo s hčerko, ko pride, partnerko pa naženejo na kavč, ki svojemu otroku dovolijo popolnoma vse, partnerko pa naderejo, naj se ne vtika … A se ti zdi, da so te ženske manj zrele kot ti, ker jim to ni všeč?
Lepo za vas, ampak … spet ena, ki misli, da so se ji stvari v življenju dobro izšle po njeni lastni zaslugi. A ti veš, da obstaja en kup žensk, ki so sprejele partnerjevega otroka, pa niso one krive, da se ni izšlo? Tu gor so bile teme o moških, ki postavljajo hčerke daleč na prvo mesto pred partnerko, ki v zakonski postelji spijo s hčerko, ko pride, partnerko pa naženejo na kavč, ki svojemu otroku dovolijo popolnoma vse, partnerko pa naderejo, naj se ne vtika … A se ti zdi, da so te ženske manj zrele kot ti, ker jim to ni všeč?[/quote]
Recimo: http://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=7183211&start=150#p11251965