Župnik ne želi krstiti otroka
Zadeva je taka, da nam župnik ne želi krstiti otroka zaradi imena. Že res da je ime nekoliko nenavadno saj je sin dobil ime po pradedku, ki pa je bil grk po rodu. Po tretjem pogovoru z župnikom sem imel dosti in se odločil, da pač krsta ne bo, tako ali pa tako nismo neki verski fanatiki, OK, to je to, sem rekel in odšel.
Včeraj pa zazvoni telefon katerega številko ima maksimalno 15 oseb vse te osebe so iz tujine razen moje žene in številke ni v nobenem imeniku, poklical me je župnik in začel predavati, da bi se dalo kaj urediti, če želimo krst, bi pa bilo potrebno otroku dati še eno ime. Pa sem gladko zavrnil.
Zanima me kdo vse lahko pride do telefonske številke in na kakšen način, ki je varovana oz. je ni v imeniku?
Pa ne odgovarjajte v smislu da bog vse ve.
ma, no, samo če želite krstiti otroka, mu je pač treba določiti svetnika, če ima otrok tako ima… ne razumem problema. moja oba sinova imata malo nenavadna imena, pa smo prvega krstili z svojim in atijevim imenom; drugega pa s svojim in imenom ki je na isti dan kot imata prvi sin in ati god.jaz imam en dan prej, in mi je super, da imamo vsi skupaj.
ne vidim problema.
no, mogoče si iz tistega telefona kdaj zupnika klical?
Nimam sicer odgovora na vprašanje, moram pa povedati nekaj drugega:
kaj za vraga pa briga enega župnika, kako bo ime našim otrokom. Tudi mi imamo takega popa v naši župniji, ki se je nekaj pametoval glede imen.
Hvala bogu, da sem dala svojega mlajšega sina krstiti preden je prišel ta k nam…ker drugače ni šans, da bi bil sine krščen.
lucika, se strinjam s tabo!
glede imena sem prepričana, da je župnik želel samo to, da se otroku določi krstno ime, kar pa ne vpliva na njegovo ime v rojstnem listu oz. osebni izkaznici. na žalost “modernih super duper” staršev nobenemu izmed svetnikov ni ime Pak, Kaj, An, Luj, Luli, Kaki,…
glede na napisano bi rekla, da si en velik komplikator in ne vem v čem je poanta, da bi krstil otroka, če pa nisi veren…kr neki
Ime za krst mora biti iz knjižice krščanskih imen, drugače ne gre. Pa ne zagovarjam župnika, ker nisem verna, ampak razumem, da mora pač upoštevati pravila. Zato vam je pa predlagal, da naj bi imel otrok še eno ime – torej, če vi hočete, da naj ima grško ime, bi potem lahko izbrali (kot drugo ime) še eno ime iz katoliške knjižice imen.
Gre samo za cerkvena pravila. Saj tudi, če bi hotel kdo otroku dati ime Husein, Bjorn ali pa John, ne bi šlo.
Moje mnenje je,čeprav ne poznam točno cerkvenih zakonov, da župnika nima kaj brigat, kako se otrok kliče, bistven je namen krsta in vzgajanje v veri. Pri nas so tudi krstili vse živo imen, pa otrok brez očetov ipd (mati zamolčala očeta…), meni pa so krstili prvega otroka, drugega pa ni šans, ker nisva poročena. In ker neporočenim staršem krstijo prvega otroka, drugega pa ne…in te s tem kao silijo v cerkveno poroko, smo se odločili, da tudi prvi otrok ne bo obiskoval verouka, ker dva otroka pa ne morem različno vzgajat. Čeprav je bila želja, da otroka spravimo do birme, potem pa se sam odloči, koliko bo naprej vztrajal v veri (obiskovanje maš ipd). Še večja ironioja je, da je drugemu otroku ime Kristjan (tako smo ga pomenovali, ker nam ime lepo zveni, ne pa zato, ker je pomen imena: tisti, ki veruje v kristusa).
Skratka, avtor posta, tudi jaz bi takega župnika odpikala…če pa želiš krstiti, pa se marsikje v slo da, kakorkoli že.
Jaz npr. nisem smela biti krstna botra, ker sem kao živela na koruzi, moja znanka je bila krstna botra, čeprav je ločena, živi z drugim dedcem, cerkveno še vedno poročena s prvim??? Moj sorodnik je bil boter, čeprav cerkve ni videl od blizu že vsaj 20 let. Skratka pravila da te kap.
mene so krstili več kot 30 let nazaj. mojega imena ni v kakšni krščanski knjižici ali ne vem kje. ne godujem, ker mojega svetnika ni.
no pa me je krstil samo s tem imenom in nobenim drugim. in imam vsepovsod napisano le to ime, tudi v tisti družinski knjižici, ki se jo dobi v farožu al ne vem kje ( jaz nisem verna in se v takšne zadeve ne razumem ).
po moje je to full odvisno od župnika. kot mi je enkrat eden rekel- župnik on lahko krsti in poroči vsakega ( vera, ime, narodnost, to da ima zakramente al ne ni važno ) samo obljubi naj, da bo živel in otroke vzgajal v rimokatoliški veri.
čisto v stilu bmw-ja, saj nevsezadnje ne razumem , kaj te bolj skrbi, ali bo otrok krščen ali kje je župnik dobil tel. št..
V cerkvi veljajo itak njihova pravila in sedaj je na tebi ali sprejmeš dodatno cerkveno ime za otroka al ne.Lahko poskusiš tudi v kaki drugi fari, kjer nimajo tako starokopitnega župnika.
To, da dela vsak malo po svoje, je meni največja katastrofa krščanske cerkve. Ni nekih točnih pravil, kaj se sme in kaj ne in zato greš lahko od fare do fare in nekje ti otroka krstijo, drugje ne, nekje si lahko boter, pri drugem župniku spet ne. Moja izkušnja je taka, da sploh ni pomembna starost župnika.
Sama bi morala biti krstna botra nečaku, pa potrdila nisem dobila. Imam vse zakramente, vključno s cerkveno poroko. A moja starejša hči ne hodi k verouku (2. razred) in zato jaz nisem primerna za botro. Sva se nekaj časa (lepo) pogovarjala in pregovarjala, pa se ni dal premaknit; njegove besede “bodo že našli kakšno bolj pametno botro”. Hčerka k verouku ne hodi zaradi njega, ki je strog, zato včasih padejo tudi kakšne “težke” besede iz nj. ust in se ga boji.
No, doma sem pa razmišljala. Nisem dovolj dobra; imam družino, dva otroka, z možem se razumeva, moja edina napaka je – otrok ne hodi k verouku. Pa znata oba otroka molit in občasno gremo v cerkev.
Prišla sem do zaključka; če bi bila pijanka, pretepala moža, otroke, jih psihično zlorabljala, skakala čez plot…, moj otrok pa bi obiskoval verouk. Uf, potem sem pa primerna za botro, dovolj pametna in oh in sploh.
Res, pri krščanski veri pogosto ostanem brez besed!