Preživljanje epidemije je bilo za mnoge travmatično, to so pokazale tudi statistike u duševnih motnjah, ki so krepko narasle. Po prvem letu epidemije je zaradi hujše depresije trpelo kar 52 milijonov ljudi več kot prej, na splošno pa smo doživeli kar 28-odstotni porast primerov duševnih motenj.

A filozof Wilhelm Schmid, ki je nedavno nazaj predaval na evropskem kongresu sistemske psihoterapije in je avtor mnogih knjig o sreči, ljubezni in pomenu življenja pravi, da smo lahko situacijo izkoristili tudi za nekaj dobrega.

Wilhelm pravi, da se je v teh trenutkih raje osredotočil na umetnost življenja v času krize.

“V teh trenutkih se mora človeštvo vprašati ne ‘kaj lahko storimo?’, ker situacije ne moremo spremeniti. Lahko pa se odločimo sodelovati s priložnostjo,” razlaga. “Izkoristimo priložnost, da se nekaj naučimo. Predvsem to, da življenje ni tako, kot smo si ga predstavljali.”

Vedno iščemo srečo

Avtor in filozof pravi, da ljudje v svojih življenjih vedno lovimo srečo in si želimo le užitka, sedaj pa iščemo energijo za življenje. “To je sicer težka, a dobra lekcija za nas. Ker naše življenje ne bo vedno lepo. Življenje v nas meče psihične in fizične izzive,” še razlaga in dodaja, da imamo ljudje v sebi vedno željo po spremembi.

Ob spremembah sicer pravi, da je popolnoma naravno, da je naša prva reakcija strah in odpor do situacije. “A to nam ne pomaga v situaciji, ko nam je naenkrat vse odvzeto in imamo nenadoma manj. Recimo v situaciji, ko imamo manj energije, a včasih je manj več. Če imamo manj energije, imamo lahko več izkušenj in lekcij. Več skupnosti in več opore.”

Kaj se lahko naučimo?

V trenutkih, ko nastopi kriza, Wilhelm pravi, da je prvi in najpomembnejši korak, da se vprašamo: “Kaj se lahko naučimo?”

“Ko nam je nekaj odvzeto, je to priložnost, da se naučimo več o stvareh, ki nam ostanejo na voljo. Na tak način izvemo več o sebi in o našem okolju. Vsak trenutek, ko nas je strah, lahko izkoristimo za nekaj novega in za našo rast.”

Ena izmed pomembnih stvari, za katere filozof pravi, da smo se naučili med epidemijo covid-19 je, da nujno potrebujemo javne prostore. “Kavarne, muzeje, knjigarne, celotno naše družabno življenje je bilo ukinjeno. Ljudje pa smo od tega odvisni. To je bila zelo pomembna lekcija, saj smo vse to prej jemali za samoumevno,” razlaga Schmid.

“Naučili smo se tudi, da ljudje potrebujemo drug drugega za podporo, pogovore, ljubezen. Covid nam je predvsem povedal ‘nikoli ne morate biti prepričani, da se življenje ne bo spremenilo’. Zgodilo se nam je nekaj izjemno nesrečnega in menim, da je bila to predvsem možnost, da se naučimo nekaj novega in to, ko se vrne, toliko bolj cenimo,” še zaključi.

10. oktober je svetovni dan duševnega zdravja. Letos se osredotoča na ozaveščanje o duševnem zdravju in poudarja pomen sodelovanja in povezovanja vseh v prizadevanjih za preprečevanje, prepoznavanje, zdravljenje in okrevanje ob pojavu duševnih težav in motenj ter krepitev dobrega duševnega zdravja prebivalcev. V ospredje postavlja preprečevanje samomora kot pomembnega javnozdravstvenega izziva po vsem svetu.