V zadnjih letih je Slovenijo zajel val sodobnega droženja, ki se je s spleta razširil v domače kuhinje in butične pekarnice, kjer se vse vrti okoli te čudovite mešanice moke in vode. V novejšem obdobju pa droži vstopajo še v večje pekarne, med njimi tudi v Žitovo, od koder je ravno te dni omamno zadišalo po novostih.

“Letos med izdelke, pripravljene z drožmi, dodajamo dve vrsti kruha, in sicer belega ter koruznega, zraven pa priključujemo še istoimenska peciva,” je na predstavitvi povedala Sonja Škof, razvojna tehnologinja v Žitu. Nova okusa iz Žitove družine, imenovane Drožnik, so že testirali na nekaterih tujih tržiščih, kjer so bili odzivi potrošnikov naravnost fantastični.

Daljše, 30-urno vzhajanje

V Žitu je družina, ki jo prevevajo droži, začela nastajati predlani, ko je na prodajne police prišel mešani Drožnik. Nato se je lani kruhom, ki nastajajo v Žitovi pekarni, pridružil tisti s semeni. Zdaj sta tu dva nova okusa, h katerima se postopoma priključujejo še pekovska peciva, pripravljena z drožmi – na prodajnih policah jih boste prepoznali po pravokotni obliki.

“Vse naše izdelke, pripravljene z drožmi, odlikuje daljše, vsaj 30-urno vzhajanje. V naši ekipi smo nadvse ponosni na to, da smo peko z drožmi osvojili do potankosti,”

je pojasnila Sonja Škof.

Sogovornica takole nakaže prihodnost družine, imenovane Drožnik: “Ko osvojiš osnovno recepturo za testo, pripravljeno z naravnim kvasom oziroma z drožmi, se ti začnejo odpirati nove poti. Možnosti in priložnosti, za rast družine našega kruha z drožmi, je še veliko.”

Svež ostane več dni

In ne samo to v Žitu so novosti, ki so predlani začele nastajati v Sloveniji, že predstavili kupcem na tujih tržiščih. “Ponekod v Evropi priprava kruha z drožmi nima tako dolge tradicije kot pri nas, kjer so na ta način pekle že naše babice in prababice. Vselej, ko so zamesile kruh, so košček testa shranile in ga ob naslednji peki uporabile kot vzhajalno sredstvo. Veseli nas, da iskrene pohvale žanjemo tudi v tujini, pri čemer lahko omenim, da na posameznih tujih tržiščih orjemo ledino in kupcem predstavljamo prednosti kruha, spečenega z drožmi,” se iz sedanjosti v preteklost ozre Sonja Škof ter doda, da je ena od prednosti kruha z drožmi dolgotrajnost oziroma svežina, ki jo izdelki iz Žitove družine Drožnikov lahko ohranijo več dni.

Kruh, ki osvaja nagrade

Spomnimo: Žitov kruh Drožnik je na lanskem razpisu za najbolj inovativna živila prejel posebno nagrado. To nagrado so omenjenemu kruhu namenili zaradi inovativnosti pri zniževanju vsebnosti soli v kruhih.

Leto poprej, torej leta 2021, pa je Drožnik prejel še en laskavi naslov, saj so ga potrošniki izbrali za najboljši kruh z drožmi.

Vaja dela mojstra …

Če ste kruh z drožmi kdaj pekli doma, se boste verjetno strinjali, da za dober rezultat rabimo veliko, veliko vaje. In ne samo to: pri roki moramo imeti tudi dobro razvite, torej močne droži, ter zajetno mero potrpežljivosti. Podobno kot v večjih pekarnah, je tudi doma tako, da kruh z drožmi vzhaja več ur, pogosto dan ali dva, preden je nared za peko.

“V sodobnem tempu življenja pogosto nimamo časa, da bi se doma, sploh med tednom, lotili peke kruha. Zato smo se v Žitu približali željam kupcem, ki sledijo trendom sodobne kulinarike, del katere je vsekakor kruh z drožmi,” je še dodala Sonja Škof, razvojna tehnologinja v Žitu.

Nekaj finih kuharskih idej

Naj za konec dodamo še nekaj zimzelenih kuharskih namigov. Kdaj ste, denimo, za zajtrk ali večerjo spekli z jajčno zmesjo dopolnjene rezine kruha, ki jim radi rečemo kar `pohane šnite`?

Takole v velikonočnem obdobju smo pomislili še na gorenjsko jed, ki ji ponekod rečejo prata, drugod budl. To jed lahko pripravimo iz kruha, ki mu dodamo razžvrkljana jajca, na kockice narezano suho meso, malo prepražene čebule in, če hočemo, tudi šopek nasekljanih zelišč, nato pa jed spečemo – lahko tudi v podolgovatem pekaču za kruh.

Vabimo vas tudi, da pobrskajte na naši spletni strani zito.si, kjer najdete fine recepte za kruhove cmoke in nekaj zanimivih idej, s katerimi lahko to prilogo spremenimo v čudovito kosilo.

Kajti takole še pravi razvojna tehnologinja Sonja Škof: “Tudi zaradi tega, ker se o kruhu z drožmi v zadnjem času veliko govori, se je sodobni potrošnik začel vse bolj zavedati, da je kruh vrednota in da je treba z njim ravnati spoštljivo.” Eden od načinov spoštovanja pa je vsekakor ta, da kruh porabimo do zadnje drobtinice.

Ali ste vedeli:

–          Pekovski kvas so začeli uporabljati sredi 19. stoletja – dotlej je bila uporaba droži oziroma divjega kvasa glavni način za izdelavo kruha.

–          Nekatere evropske regije so za izdelke iz lokalnih droži pridobile status zaščitenega geografskega porekla. Med temi izdelki sta pane di Matera in pane casareccio di Genzano (oba iz Italije).

–          Za pripravo droži, ki jih imenujemo tudi kislo testo, rabimo dve sestavini: kakovostno moko in čisto vodo. Če ju pomešamo in hranimo v primernem okolju, se začne naravni postopek fermentacije s pomočjo mikroorganizmov. Mlečnokislinske bakterije poskrbijo za fermentacijo, medtem ko kvasovke povzročijo rast kruha in posledično povečajo njegov volumen. Končni izdelek ima značilen rustikalen in bogat okus.

–          V Žitovi družini kruhov, imenovanih Drožnik, so zdaj že štirje okusi: mešani, tak s semeni ter beli in koruzni kruh.