Laži so del skoraj vsakega odnosa, od malih laži, do prevar, ljudje smo pogosto preslepljeni. Raziskave s področja psihologije pa imajo odgovor, zakaj je ljudi tako lahko ukaniti.
Obstajajo štirje dobri razlogi, zakaj lažnivcem pogosto uspe.
Pristranskost zaupanja
Raziskave kažejo, da obstaja splošna človeška težnja, da verjamemo temu, kar nam govorijo drugi. Ronald E. Riggio pa je tudi v svoji raziskavi, v kateri so ljudem pokazali polovico posnetkov, na katerih ljudje lažejo, in polovico, na katerih ljudje govorijo resnico, odkril, da so ljudje precenili, da je več kot polovica posnetkov resničnih.
Zaradi naše pristranskosti, ljudje zaupamo neznancem, ki nam lažejo, ljudem, ki jih imamo radi, pa zaupamo še bolj.
Laganje je vseprisotno
Raziskava strokovnjakinje za neverbalno komunikacijo Belle DePaulo je prosila ljudi, da poročajo o številu laži, ki jih povejo na dan. Povprečje je bilo dve laži na dan, pri čemer je majhen odstotek poročal o laganju kar 15-krat ali večkrat na dan. (Seveda ljudje morda lažejo o laganju!)
V vsakem primeru pa, ker se laganje pojavlja pogosto in če to združimo z našo zaupljivostjo, običajno nismo zelo sumničavi ali skeptični glede tega, kar nam ljudje govorijo.
Smo slabi detektorji
Raziskave so pri tem zelo konsistentne. Ljudje izjemno slabo zaznavajo, kdaj nekdo laže. Tudi najboljši detektorji prevar so le malo boljši, v večini pa gre za naključje.
Zakaj smo tako slabi? Zanašamo se na stereotipne znake, za katere menimo, da bodo nakazali, ali nekdo laže, vendar dejansko ne delujejo. Na primer, obstaja splošno prepričanje, da vas lažnivec ne more “pogledati v oči”, zato mnogi laž odkrijejo prav zaradi pomanjkanja očesnega stika.
V raziskavah pa so lažnivci pogosteje sodelovali v očesnem stiku kot tisti, ki so govorili resnico.
Pogosto se osredotočamo tudi na napačne namige. Na primer, znaki “živčnosti”, ki jih povezujemo z laganjem, niso vedno točni. Nekateri ljudje lahko “naravno” oddajajo znake nervoze, ki se napačno razlagajo kot nepoštenost, drugi pa so lahko samozavestni in stoični ter nas s tem zavedejo, da verjamemo, da so pošteni.
Vaja dela mojstra.
Pomemben razlog, zakaj lahko nepošteni ljudje uspešno lažejo, je, da so v tem tako dobri. Uspeh pri prevari je naučena in prefinjena socialna veščina. Kronični lažnivci se sčasoma naučijo, kako uspešno lagati. Preučujejo vedenje drugih, da bi ugotovili, ali njihovim lažem verjamejo ali vzbujajo sum.
Nato lahko prilagodijo svojo zgodbo in svoje neverbalno vedenje, da bodo videti bolj pošteni. Njihova finesa, združena z našo zaupljivostjo, pa lažnivcu zelo olajša delo.
