Med drugim pa tudi pomagajo pri upočasnjevanju biološkega staranja, saj so ljudje, ki imajo dostop do zelenih površin, v povprečju 2,5 leta biološko mlajši od tistih, ki nimajo, poroča nova študija v reviji Science Advances.
“Življenje v bližini več zelenja vam lahko pomaga izgledati mlajše od svoje dejanske starosti,” je za AFP povedala Kyeezu Kim, glavna avtorica študije in podoktorska sodelavka na Medicinski fakulteti Feinberg na univerzi Northwestern.
“Verjamemo, da imajo naše ugotovitve pomembne posledice za urbanistično načrtovanje v smislu širjenja zelene infrastrukture, za spodbujanje javnega zdravja in zmanjšanje zdravstvenih razlik,” je dodala.
Izpostavljenost zelenim površinam je bila prej povezana z boljšim zdravjem srca in ožilja ter nižjo stopnjo umrljivosti. Razlog za pomladitev naj bi bila večja telesna aktivnost in socialne interakcije, vendar ni jasno, ali so parki dejansko upočasnili staranje na celični ravni. Da bi to raziskali, je skupina, ki stoji za študijo, preučila kemične modifikacije DNK, znane kot “metilacija”.
Prejšnje raziskave so pokazale, da so lahko tako imenovane “epigenetske ure,” ki temeljijo na metilaciji DNA, dobri napovedovalci zdravstvenih stanj, kot so bolezni srca in ožilja, rak, kognitivne funkcije in natančnejši način merjenja starosti, kot koledarska leta.
Kim in sodelavci so v obdobju 20 let (1986 – 2006) spremljali več kot 900 posameznikov iz ameriških mest Birminghama, Chicaga, Minneapolisa in Oaklanda. S pomočjo satelitskih posnetkov je ekipa ocenila, kako blizu so bili stanovanjski naslovi udeležencev okoliškemu rastlinju in parkom, ter te podatke primerjala z vzorci krvi, vzetimi v 15. in 20. letu študije, da bi določila njihovo biološko starost.
Ekipa je ustvarila statistične modele za oceno rezultatov in nadzor nad drugimi spremenljivkami, kot so izobrazba, dohodek in vedenjski dejavniki, kot je kajenje, ki so morda vplivali na rezultate.
Ugotovili so, da so bili ljudje, katerih domovi so bili obdani s 30 odstotki zelenja v radiju petih kilometrov, v povprečju biološko mlajši za 2,5 leta v primerjavi s tistimi, katerih domovi so bili obdani z 20 odstotki zelenja. Temnopolti z večjim dostopom do zelenih površin so bili biološko le eno leto mlajši, kavkazijci pa tri leta mlajši.
“Drugi dejavniki, kot so stres, kakovost okoliških zelenih površin in družbena podpora, lahko vplivajo na stopnjo koristi zelenih površin v smislu biološkega staranja,” je dejala Kim in pojasnila, da razlike zahtevajo nadaljnje raziskave. Na primer parki v revnih soseskah, ki se uporabljajo za nezakonite dejavnosti, so morda manj obiskani, kar izniči koristi.
Naslednji koraki bi lahko vključevali raziskave o povezavi med zelenimi površinami in posebnimi zdravstvenimi rezultati, je dodala. Prav tako še ni jasno, kako natančno zelenje upočasnjuje staranje, je dodala.
