Ste se kdaj srečali s starimi sošolci in ugotovili, da kljub enaki starosti, vsi izgledate različno? Nekateri 10 let starejši, drugi pa občutno mlajši? Znanstveniki razlagajo, da se naša starost deli na biološko starost in kronološko starost.
Kronološka starost je število let, ki jih je oseba preživela, medtem ko se biološka starost nanaša na to, kako stara je oseba videti.
Znanstveniki so potrdili, da se nekateri ljudje starajo občutno drugače kot drugi. Če je torej videti, da se nekateri med nami starajo bolj graciozno, medtem ko se zdi, da se drugi starajo hitreje kot njihovi sošolci, se verjetno hitreje starajo tudi v notranjosti.
V študiji iz leta 2015, v kateri je sodelovalo približno 1.000 moških in žensk, rojenih med aprilom 1972 in marcem 1973 (vsi so bili takrat stari 38 let), so preučevali biološko starost v primerjavi s kronološko, da bi bolje razumeli “hitrost staranja” udeležencev.
Skupina raziskovalcev je za oceno biološke starosti vsakega udeleženca uporabila 18 bioloških označevalcev – vključno s krvnim tlakom, delovanjem organov, holesterolom, zdravjem zob in presnovo.
Ugotovili so, da je biološka starost večine udeležencev natančno ustrezala številu njihovih rojstnih dni, pri drugih pa je bila biološka starost precej nižja ali višja od njihove kronološke starosti. Večina se je starala eno leto na leto, nekateri so se starali do tri leta na leto, pri drugih pa je bila hitrost staranja blizu nič let na leto.
Avtor študije Daniel Belsky, docent medicine na Medicinski fakulteti v Durhamu, je pojasnil: “Ugotovili smo jasno povezavo med starejšim zunanjim videzom in hitrejšim staranjem znotraj … Poleg tega je mogoče pri mladih ljudeh izmeriti proces staranja, ki ga običajno iščemo le pri starih ljudeh.”
Moški in ženske, ki se pri bioloških meritvah staranja niso najbolje odrezali, so se slabše odrezali tudi pri testih, ki jih običajno opravljajo starejši, kot sta ravnotežje in koordinacija, ter pri testih miselne ostrine, na primer pri reševanju neznanih problemov.
Biološko starejši ljudje so poročali tudi o večjih težavah pri preprostih telesnih dejavnostih, kot je hoja po stopnicah.
Navedeni cilj te študije je bil ugotoviti, “kako zgodaj v življenju prepoznati znake staranja, da bi oblikovali terapije, ki bi lahko podaljšale zdravo življenje s preprečevanjem pojava bolezni, povezanih s staranjem”.
Te ugotovitve so bile pozneje izpodbijane, ker se je zdelo, da niso upoštevali enega možnega motečega dejavnika: povečanja telesne teže.
Anne B. Newman z Univerze v Pittsburghu je v pismu z naslovom Ali je pojav debelosti enak staranju? napisala:
“Njihova analiza je v osnovi pomanjkljiva, saj ne priznava biološkega pomena uporabljenih ukrepov. Številni uporabljeni ukrepi, kot so razmerje med pasom in boki, krvni tlak, holesterol, trigliceridi in HgbA1C, so pokazatelji upadanja telesne dejavnosti in debelosti, … Zato menim, da je to, kar je opisano v tem indeksu, v veliki meri povezano s povečanjem telesne teže v zgodnjih srednjih letih.”
Vendar Belsky trdno stoji za svojim delom in trdi, da je debelost le eden izmed faktorjev, ki prispeva k staranju. Po skrbnem pregledu in ponovni analizi podatkov v luči Anninih pomislekov Belsky navaja: “Če povzamemo, naša študija ni bila ‘temeljno napačna’, kot trdi Newman.”
Sedaj vemo, da bolj kot se trudimo izgledati mladi, bolj smo celostno mladi!
