bi šle delat splav, če bi 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vedele, da bo otrok umsko prizadet?
Moj otrok je umsko prizadet. Če bi vedela med nosečnostjo da bo tako, bi naredila splav četudi sem proti njemu. Sedaj ko imam takšnega otroka ne bi nikoli naredila splava. Toliko ljubezni kot jo dobim od tega otroka, jo od “zdravega” ne bi nikoli. Četudi so težave, se je kvaliteta življenja v naši družini z njegovim rojstvom zelo dvignila. Zato, ker ne hlastamo več po višje in višje, ampak smo se navadili da so stopničke zelo majhne in ko – če dosežemo višjo, vemo koliko truda je bilo potrebnega in znamo to ceniti.
Sicer pa, če je dilema le Downov sindrom….mnogo več težav je pri avtistih.
mislim v tem smislu, da otrok ne bo nikoli samostojen in sposoben sam živet, skrbet zase, ko staršev ne bo, brez raznih ustanov..
je avtizem, shizofrenija, disleksija zate umska prizadetost??? ali se malo hecaš??[/quote]
saj zato pa sprašujem, ker “umsko prizadet” je zelo širok in poljuden pojem, variant je pa ogromno. Samo v avtističnem spektru imaš od takih, ki se samo morajo naučiti živeti s tem, do takih, ki nimajo nobenega stika s svetom. “Nezmožen samostojnega življenja” je pa spet nekaj drugega – lahko je umsko nadpovprečen, pa vseeno ne more živeti samostojno – recimo Stephen Hawking. Kje torej potegniti ločnico?
mislim v tem smislu, da otrok ne bo nikoli samostojen in sposoben sam živet, skrbet zase, ko staršev ne bo, brez raznih ustanov..
je avtizem, shizofrenija, disleksija zate umska prizadetost??? ali se malo hecaš??[/quote]
saj zato pa sprašujem, ker “umsko prizadet” je zelo širok in poljuden pojem, variant je pa ogromno. Samo v avtističnem spektru imaš od takih, ki se samo morajo naučiti živeti s tem, do takih, ki nimajo nobenega stika s svetom. “Nezmožen samostojnega življenja” je pa spet nekaj drugega – lahko je umsko nadpovprečen, pa vseeno ne more živeti samostojno – recimo Stephen Hawking. Kje torej potegniti ločnico?[/quote]
dislektik..kako je dislektik nesposoben samostojnega življenja..?
shizofrenik se ne rodi, oziroma nihče nima ob rojstvu diagnoze shizofrenik..?
kvečjemu avtist..ampak pri jih jaz tudi ne vidim res velikih težav samostojnosti..?
Poznam 4 druzine s takim otrokom, prijateljica ga ima in sorodnica, zato imam vec kot zadosti prilike videti, koliko napora in energije je potrebno za minimalen ali nikakrsen napredek. Samo to niso lahki primeri. 1 od njih zna kakih 5 besed, 2 ne bosta nikdar niti govorila in en ne razume nicesar. 2 govorita in razumeta osnovne stvari, a ne moreta ziveti samostojno, saj ne razumeta, kako se je treba hraniti, kaj sele principa stanovanja, denarja in drugih stvari. 1 razume dosti, vendar mora mama skrbeti zanjo, ceprav je ze odrasla. Kako bo, ko se mama umre, se pa ne ve.
Zato je moj odgovor ja, ce bi 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vedela, da ne bo zmozen samostojnega zivljenja, bi delala splav.
vprašala sem zaradi tega članka:
http://vizita.si/clanek/bolezni/danes-si-zelim-da-bi-splavila-sina-za-katerega-skrbim-ze-47-let.html
Jaz bi se pri tem opirala na mnenje staršev, katerih poseben otrok je zdaj star vsaj 25 let.
Imam prijateljico, ki ima hudo prizadetega otroka – zgodilo se je med porodom, torej ni prirojeno. Ona odkrito pove, da bi ga morali pustiti – verjetno umreti – in ne za vsako ceno rešiti njegovega življenja. Kaj bo, ko ga ona ne bo sposobna več rihtati? Mož je seveda hinavsko stisnil rep med noge, tako da je sama, ker je pustila službo, živita od nadomestila za izgubljeni prihodek in ostalih transferjev, kar niti približno ne zadostuje za kako negovalko, da bi hodila pomagat uro ali dve na dan … Nima denarja, da bi stanovanje preuredila za invalida in voziček. Zaenkrat lahko otroka še nosi, ampak čez leto ali dve ga ne bo mogla več. Ne pusti se recimo ostriči, postriči nohte … to je zanj res huda mora, zanjo pa tudi. Kje je še vse ostalo.
Ko zboli ona, je skoraj konec sveta. Jaz njej seveda lahko kaj pomagam, pospravim, skuham, pomijem …. otroka pa ne morem zrihtati, ker ga ne znam in ker se niti ne bi pustil. Ko ju vidiš takrat, ko ga ona ne more popedenati, kot je treba, se res lahko samo zjočeš.
Downov sindrom se meni zdi še najmanjši problem v primerjavi z otroki, ki sami ne zmorejo ničesar. Ja, tudi ta otrok svetlo pogleda mamico in se ji nasmehne, uživa, ko gre na sprehod, kamor je le mogoče, ga vzame s seboj. Kar se tega tiče, človek res nima zadržkov. Ampak obstaja še kaj drugega in ti otroci tudi zrastejo. Zato bi rada mnenje tistih, ki imajo odrasle otroke z res velikimi PP.
glede na to, da imaš umsko prizadetega otroka, “normalnega” pa ne ne veš, koliko ljubezni lahko da slednji otrok, mar ne. ker jaz bi lahko rekla ravno obratno, pa ne rečem, mi na misel ne pade kaj takega sploh rečt.
sicer pa ja, takoj bi naredial splav. splav sem sicer naredila tudi zato, ker nisem imela pogojev za še enega otroka. če bi pa takega otroka rodila bi ga najbrž dala v posvojitev (a le kdo bi ga hotel posvojiti) ali v zavod pri primerni starosti. kolikor vidim take družine okoli sebe to res ni življenje, ki bi si ga JAZ želela zase. žal.