Kaj pa čese mal zrihtaš, pa kak parfum

Sexy perilo. Olje breskovih pešk, si prsa namaži

Po 1 letu sta se že verjetno razšla.

Upam, da avtorici gre dobro, brez tega idiota.

Razmišlja o odhodu? Kar povej mu, da lahko in naj dobro razmisli, kam se bo preselil, saj mora biti dovolj prostora, da grejo otroci z njim. Čisto resno ti govorim. Zberi jajca in naredi to. Pa boš videla, kako hitro si bo premislil, oziroma si bo njegova mrha (ne si lagat, dobro veš, da ima drugo), ker ne bo hotela že od štarta gledat tujih otrok.

Ne rabi bit druge. In tudi ni nujno, da moški preneha ljubiti, ko odide. Preveč gledate skozi žensko prizmo. Je pa blizu resnice, kar pravijo nekateri… človek doživi uvid in se zave, da ne spada v ta odnos. Iz lastne izkušnje lahko povem, da sem dal karte na mizo: rad bi odšel, vendar sem zaradi teh in teh razlogov pripravljen tudi na kompromis(-e). Predlagam to in to… in ko niti ti kompromisi niso bili upištevani, sem odšel. Preprosto odšel, brez pompa, brez prepiranja, brez kravala. V “neznano”. Brez načrta.

V eni minuti? Res?

Je šel ja, ko ga je pa ljubica načevljala po pol leta je pa začel spraševati, kako sem in še kr sprašuje, če sem samska.

Seveda, ker je spoznal ljubico…žal

Veš kaj, ne vem glede česa se prepirata, ampak v vsakem odnosu so nesporazumi in konflikti. Če pa želi odditi, naj gre. Včasih mora moški videti, da zunaj trava ni nič bolj zelena.

Ne ne more. Ima že drugo.

Moj se ni odljubil niti v dveh letih, še vedno nazaj hodil, dokler ga nova ni stisnila z otrokom, potem pa ni imel več izbire nazaj k meni hodit. Zdaj je ta, če je srečen pa Ve samo on…karma

točno tako, potem jim je pa žal… sory, prepozno.

ni samo moški, lahko se vsakemu zgodi. Doma je tako, da sprejmeva, da sva si drugačna in da omava vsak svojo svobodo. Sprva je bilo tisto, tudi menibi bilo všeč, ampak potem je sldila ugotovitev, da sva preprosto preveč različan in naju zanimaj orazlične stvari. Skupaj sva, ker ne on ne jaz nisva našla nikogar, v katerega bi se zaljubila, človeka spoznala in spoznavala in potem šla s tem človekom. Če bi do tega prišlo, bi šla narazen.

skratka funkcionira, ker si puščava svoobodo in poteva, kar je za povedat, tudi če se pizadeneva. Sva bolj kot kolega z občasnim sexom. In to mi je všeč v tem odnosu – oba sva zaščitena pred voluharji in neumneži, ker si nihče več kot toliko ne upa približat poročeni ženski, on pa ima zaščito, da k njemu ne bodo šče koklje, ki rabijo daddyja, ker ni tak tip človeka, da bo odločal o nekomu drugemu na ta način

Ne razumem povsem, v kazerem delu se tvoje pisanje nanaša na mojega, zato težko komentiram. Je pa vajin odnos v bistvu po opusu sodeč, natanko tisto, kar naj bi zakon bil. Nekateri te sreče nismo imeli

joj ko se spomnim, kakšne si flancal tle gor, ko si bil še poročen in si pisaril o sebi kot pravem moškemu, esenca vsega kar naj bi moški bil in kako zelo globoko in široko ljubiš svojo ženo……….. Se pravi, si nakladal, kot so eni to takoj ugotovili, žena pa šele po treh otrocih

V dveh mesecih ravno ne. So pa stvari, ki jih opisuješ, dovoljšne, da se kdo odljubi. Sem v dobrem in slabem, če pa ostaja samo kregarija, pa je bolje, če ni nihče pripravljen sodelovati, oditi. Kot da imaš vsak dan skravžljane nerve. Pri vama se je kuhalo, pa verjetno sta oba na svojem prav in pač ostaja kreg. Mene verjetno ob vsem kregu mine tudi do seksa, na opisano. Če prepiri trajajo predolgo. S seksom se pa tudi stvari ne glihajo, v smislu, da bo zadnjič še najbolj nor seks, ki ga kao ne bo nihče pozabil. Brez veze. Če ne gre ne gre. No, al pa uživaj še tisti zadnji seks, pol pa pojdi. Grd priokus. In če nista pripravljena popuščati v svojih kregarijah. Je izgubljena pot. V naprej.

Ljubezen je večplastna veščina im ljubiti nekoga je le del odnosa. Drugi del je tudi biti ljubljen. Če k temu dodamo še drugo stran, dobimo štiri vzporedne ravni nekega odnosa. To, da jaz ljubim je torej presneto majhen delež odnosa. In nikakor ni jamstvo, da bo odnos obstal. Enostranski odnosi so na dolgi rok nevzdržni. Le v tem, kako katastrofalne so posledice, se razlikujejo.

Malo hecno je ,ko se daje nasvete za 1 leto staro temo.

Avtorka se je že verjetno razšla s tem opisanim partnerjem.

Ma je vseeno “luštno” pokramljati. Tema je nekako “večna” in avtorica še zdaleč ni edina v podobni situaciji.

Je druga, razišči. Ne ohladi se nekdo kar cez noč.

Tale “druga” se mi udi, da je bolj iteha za tiste, ki se težko soočijo same s seboj, kakor kaj drugega. Ker lažje je prevaliti vse skupaj na “drugo”, kakor se soočiti z lastno nevzdržnostjo.

moje pisanje zgoraj ma pa opravka prav s tem. Ljudje so taki in drugačni, so vedno bili in bodo vedno bili. Ko se podaš v zvezo z nekom, se podaš z vedenje, da je tako – dobro in slabo in vse vmes. Nikoli ne boš našel nekoga, ki bo povsem po tvoji meri, ker takega človeka ni in še če bi našel takega človeka, ki bi se ti tok podrejal, ne bi bilo ok.

Greš v zvezo s tem vedenjem, da je človek lahko tudi nevzdržen, zanič, heremit, prašič in ne vem še kaj zraven, ampak greš v zvezo. Ko greš v zvezo, je na tebi, da se trudiš zvezo ohranit, jo vzdrževat, ne na strani druge osebe, da se bo tebi podrejala, da boš ti zadovoljen. Te moti, ker ti ne da svobode ali je ljubosumna? pogovori se, postavi meje, ampak it proč, ker kaj? se ni spremenila? prilagodila tebi? Ne. Zakonska zveza je eno samo žrtvovanje in prilagajanje, sploh, ko imaš otroke in so še majhni. Potem je pa samo eno pogovarjanje in pogovarjanje in sprejemanje slabih lastnosti ali lastnosti, ki na, gredo na živce za to, kar so – lastnosti te osebe.

bistvo – ni le ona tista, ki ne sprejema lastne nevzdržnosti, si tudi ti tisti, ki ne vidiš, da nekdo ne zmroe sprejeti tvojih zahtev

Uf ja se da tudi to. JAz lahko rečem, da sem mojo bivšo partnerko nehal ljubit tisti trenutek, ko sem izvedel, da me vara. ČE nebi imela otroka skupaj je nebi niti povohal več, kaj šele, da bi se kdaj z njo še slišal ali karkoli dogovorjal. Ampak tvoj primer je drugačen. Malo bolj kompleksen. NE moreš pa mežat dobrega sexa in težav, ki ga imata vidva v vajinem odnosu. Sex je lahko dober tudi brez, da ljubiš partnerja, sploh, ko si enkrat toliko časa skupaj kot vidva.

Tole relativiziranje je sila nevarna reč. In nisem ravno pristaš tega novodobnega “oba sta enako odgovorna” principa.

Vzemimo skrajnji primer: je oseba B odgovorna, da je oseba A začela zaradi tega ali onega razloga jemati heroin, kokain, se opijati, se vdajati igram na srečo… in posledično tudi drugemu zmanjšala kakovost bivanja?

Vsaka skupnost vzpostavi neko “interno moralo”, ki naj bi bila v interesu vseh vpletenih. V trenutku, ko si začne nekdo jemati privilegij neupoštevanja skupaj določenih “internih pravil igre” in se postavi nadnje, v smislu, da drugi so jih dolžni upoštevari, njega/njo pa je treba “razumeti”, pa je čas za odhod.

Ah daj no , Popaj ne nabijaj v tri pirovske, pojma nimaš, si pa rad pameten.

Ce bi imel doma resen sex druge nebi bilo.

Kaj ima veze sex z ljubeznijo? A mislis da v prostitutke se vsi noro zaljubljajo al kaj?