Sem povedal, da dva avtobusa žensk.Hvala bogu, da sem pri vsaki šel en ovinek prej ven. Ker drugače bi jih živela država…

midva sva se zmenila, da zgodovine ne pogrevava…čeprav me včasih mika, da bi jo vprašal, koliko jih je imela pred mano…

ko sem ji povedal, me je pustila

Na začetku je vedela, a medtem se je stanje spremenilo, ampak ji nisem šel posodabljat informacije.

Tako je, dobro povedano😊

midva sva svingerja že od vsega začetka najine zveze.

Ta tvoj je mel pa res smolo da je na tebe naletel.

Drugace je hadis da se “rapitas” o zeni… Da se pozanimas o njej.

Kot sem rekel… Samo nek revše vzame neko tako ki ni ganc nova. Pise da je treba dobro izprasat. Nasprotno je macek v zaklju. In res je.

Meni je smesno da npr… Ko nekaj delate… Pocet to, da se ne ve vas ni sram… Ni problema.

Povedat to in da se ve, vas pa je… To pa je problem… Mislim…

Ej… Na zacetku razgovora bom povedal kakor bom videl da nekaj mutis, prikrivas, lazes, skrivas, nisi iskrena…

Konc debate.

Za ženske je pravilo, da množiš s tri, za moške pa, da deliš z dve.

Tako se še najbolj približaš resničnim številkam.

Največja rdeča zastavica pa je, če ti reče, da jih je imela 6 ali pa 7. To je nekoč pisalo v Cosmotu in potem to vse govorijo. Kao dovolj visoka številka, da je verjetno, a ne spet previsoka, da bi bila videti kot pocestnica.

Da.

Sam seb lažes

No way. K sem to neki časa tud za cash počela. Pač neko glupo obdobje. Zdej pa mava dva otroka in raj sploh ne pomislm kaj bi nardil, če bi vse vedel.

… ali pa kaj vse si lahko namisli čisto brez veze v svoji glavi, ker mu ne želiš povedati.

Mislim, da je ta varianta vedno slabša od realne številke – pa tudi če je čez 100.

Hvala enako. Sem bila zvesta 15 let enemu. Po ločitvi pa zdej uživam in spoznavam tudi druge. Briga bodočega katerikoli že bo koliko sem jih imela. Moram zdaj uživat,se razživet,preden spet spoznam koga resnega. Mi paše trenutno tako in me nima nobeden pravice obsojat. Vsak pa zase ve. Treba uživat,življenje je samo eno in prehitro mine.

Tisoč primerov, tisoč variant. Če je zveza sveža in je bilo do nedavnega ogromno partnerjev, je odgovorno opozoriti na nevarnost bolezni. Sicer pa radi slišimo, da ima drugi za sabo podobno mero izkušenj. Ne zato, ker bi bilo graditi zvezo podobno nakupu rabljenega vozila, temveč za to, da vemo od kod naprej lahko dva skupaj rasteta. Lep je občutek, da se z nekom lahko pogovoriš o vsem, dobro pa se je ozirati za temami, ki obema koristijo.

Nikoli več kot enega istočasno. To se mi zdi bistveno.

Jaz sem jih imela okrog 100 pred njim, on pa še desetino tega ne. Grem proti Abrahamu, skupaj sva sedem srečnih let. Večina, velika večina mojih spolnih partnerjev ni iz mojega kraja, zaradi tega nihče nima pojma o moji cifri.

Večina ljudi me pozna po mojem delu, zaradi katerega sem visoko cenjena. Nihče se ne sprašuje o moji spolni preteklosti, večino zanima le delo. Sicer pa nobenega resnega partnerja nisem nikoli prevarala, pa tudi uživala nisem v promiskuiteti – moje avanture so bile prej posledica čustvene zmedenosti, zaradi katere sem že sama dovolj trpela, zato ne vidim potrebe, da se še enkrat kaznuje in razglašam svojo tedanjo trpljenje, ki je že dve desetletji za mano.

Sploh me nikoli ne sprašuje o tem, tu pa tam mu za kakšnega povem, pa še to bolj zaradi tega, ker jih srečujem.  Vsi moški v mojem mestu, s katerimi sem bila, so izredno spoštljivi in me nikoli ne obrekujejo – to prav redko doživim od kakšne ženske, ki mi zavida moj trenutni položaj.

Nihče me nikoli ni dojemal promiskuitetno.  Verjamem, da so ženske imele dosti več izkušenj, kot so to pripravljene priznati. In prav nobene potrebe ni, da to oznanjajo.

Moj partner me ljubi in jaz njega. Sva uspešna v vseh smislih in živiva za sedanjost. Vsem predlagam prav to.

In še  – zaradi tistih nekaj več spolnih izkušenj, predvsem klavrnih, pa nisem nič bolj izkušena od njega. Kvečjemu me je sram, da sem bila v mladosti tako nestabilna.

Ja tut js pravim, da ni prav če ljudje obsojajo prostitutke. Če si se tako odločila je to tvoj problem.

Ko človek prebere številko 100 hkrati pa stavek večina me pozna po mojem delu in sem visoko cenjena, je občutek kot da bi bral izpoved bivše delavke na klic. Groza. Še dobro da nisem šel za ginekologa.

😬😬

Saj nisem ponosna na svojo številko, sem pa zadovoljna, da niso iz naših krajem ti moji bivši ljubimci.

Kakorkoli tebi to pride naprej – ljudje me resnično visoko cenijo zato, kar sem naredila za svoj kraj in za Slivenijo. In na to sem ponosna in delam s polno paro se naprej.

Bi pa povedala, da sem se v zadnjih letih pogovarjala zaupno z kar nekaj ženskami vseh starosti. Dve najstnici, zelo priljubljeni in uspešni, sta jih imeli vsaka že po 30! Pa jima tega nihče ne meče pod nos. Sta izrazito ambiciozni in uspešni in zelo zaželeni.

Pa tudi ženske v tridesetih sem pobarala. Ne mislite, da sem ena redkih s to cifro. Dosti žensk se mi je zaupalo z kar nekaj desetina moških več. Pa te ženske sploh niso na slabem glasu.

Toliko da veste, moški  – vaše ženske vam marsikaj prikrivajo. In prav je tako.

Seveda da prikrivate. Kdo bi pa imel neko pri kateri si sam s kurrcem zamahnil pa si jo imel?

Jebote… Pa vas ni mel samo tist ki se mu je mudilo na vlak.

Itak je pravokacija za klike… Pa da se debata odpre kot za temo z julijo. Forum umira…

Samo vseeno. Bom se bolj uztrajal pri svojem pravilu.

Itak, da ne ve. Sem jih pa v lajfu 500-1000. In punce, in polresne punce in avanture. Poleg tega pa sem se imel navado enkrat tedensko še s kakšno iz salamonca mal porekreirat. Odkar sem v srednjih letih pa sem to zmanjšal na enkrat mesečno. To jemljem kot rekreacijo tko kot igranje tenisa.

Vse, kar znate, je obtoževanje.

Moja terapevtka mi je rekla že pred 20imi leti, da je bilo moje menjavanje partnerjev v študentskih letih reakcija na spolno zlorabo iz strani strica, v zgodnjih najstniških letih, kar so moji starši, ki so se pehali za denarjem in ugledom zanikali.

Ko sem v tridesetih začela graditi strmo kariero, sem opravila kar nekaj terapij, ki so mi pomagale do te mere, da sem se v svojih 40ih dokazala. Pa vseeno nisem spoznala-se sorodne duše.  To mi je uspelo šele C zgodnjih 50ih. Kakor rečeno, pa sem bila vedno poštena do svojih dolgoletnih partnerjev, ki so bili ‘resni’ in jaz resna z njimi.

Hvala bogu, da ljudje niso zares tako sodniški in konzervativni, kakor je to moč zaznati na tem forumu.

Sicer pa – kaj naj bi bilo tako narobe z mano, če sem to že vse predelala pred mnogimi leti in sem zdaj uspešna in ljubeča žena?

Koga sploh briga, kolk tipov sem mela … glavno, da je človek pošten in deloven. In zdrav. Zdrava sem kot dren in imam še vedno postavo najstnice. Ni čuda, da mi nekatere ženske to zavidajo.

In glavno, da imam poštenega, pametnega in postavnega partnerja, ki mi zaupa.

Vi konservativni katoliki se pa kar tolažite s svojo ‘poštenostjo’.

Ve, ker je vprašal. Ne vem, ker nisem vprašala, ker me ne zanima 🙂