ANKETA o referendumu
Koalicija se igra s pojmom »teritorialni dostop do odprtega morja«. postavlja trditve, ki naj bi bile samoumevne; »stik« naj bi bil »teritorialni stik«, ta pa naj bi seveda pomenil »stik teritorialnega morja Slovenije z odprtim morjem« (formulacija iz Sporazuma Drnovšek-Račan). Zakaj niso v AS – da ne bi prišlo do nesporazuma – navedli te zadnje formulacije namesto prve? Odgovor ni odgovor, ampak zelo zanimivo vprašanje, na katero je mogoče odgovoriti: ker Hrvaška takšne formulacije ne bi sprejela! Potemtakem ne gre za teritorialni stik dveh morij, ampak za nekakšno virtualno ali retorično rešitev, za katero so v Pahorjevi vladi strokovnjaki.
evo kmečke logike, le ko bi jo uporabljala tudi Pahorjeva vlada
ti boga milega….a zdj bi pa kr grkom pustil naše morje?????? pa a ne veš da ga bodo takoj zapravili?;))))))))))[/quote]Ne Grkom, ampak Pozejdonu, bogu morja.[/quote]
Pozejdon je Grški bog morja;))))))
glede na njihovo delovanje, grem glavo stavit, da so še Pozejdona okol obrnili;)))))))))
Zdaj pa vemo zakaj so tvoji odgovori vse pogosteje podobni tistim ki jih dajejo kure brez glave.
Si jo očitno prevečkrat zastavila…
Ne Grkom, ampak Pozejdonu, bogu morja.[/quote]
Pozejdon je Grški bog morja;))))))
glede na njihovo delovanje, grem glavo stavit, da so še Pozejdona okol obrnili;)))))))))[/quote]
takšni argumenti ki bi naj dokazovali, zakaj nam pripada dostop do odprtega morja bodo jutri, drugo leto, čez deset let, čez 100 let….nikoli ne bodo boljši.
bolj bo jih čas odmikal, bolj bodo zamegljeni in ostali takšni, kot so danes, ko si z ribiško barko ne upamo loviti rib v kao svojem morju.
argumenti nikoli ne bodo boljši, če nam bo vladal, qurac ali palac, danes ali čez 100 let.
meje določa zmagovalec v vojni oz. tretji in nikoli en. kdo je določil meje večjim?
tudi nemcem, madžarom, poljakom, slovencem v FLRJ…..? so zadovoljni?
eno so želje, drugo je stvarnost.
janša in vsi nasprotniki populistično zavajajo javnost v skladu s svojimi ozkimi interesi.
Sloveniji se nikamor ne mudi, saj je že članica EU
[hr]
Zgrešen projekt
1. Ker je arbitražni sporazum (AS) zgrešen projekt. Namesto da bi bili pri temeljnih nacionalnih interesih združeni in enotni, kot smo bili od plebiscita 1990, imamo dvajset let pozneje slovenski notranji, državljanski spor. AS je po eni strani znamenje slovenske politične pasivnosti in defenzivnosti, po drugi strani je znamenje omahovanja.
Slovenija je v letu 2008 pri pogajanjih Hrvaške z EU izrazila pridržke zaradi hrvaških poskusov prejudiciranja reševanja mejnega vprašanja, nakar so se ta pogajanja upočasnila. Pahorjeva vlada je nekaj časa vztrajala pri takšni politiki, nakar si je premislila in brez kakršnihkoli jamstev sprostila hrvaška pogajanja. Slovenija je umaknila vprašanje meje z dnevnega reda do vstopa Hrvaške v EU.
Puška v koruzi
2. Ker Pahor ni rešil problema, ampak je obupal nad njim. Slovenska stran je po 19 letih vztrajanja pri načelnih stališčih (in po številnih razočaranjih v zvezi s hrvaško verodostojnostjo) vrgla puško v koruzo in sprejela hrvaški ultimat. Ta politični poraz številni politiki in mediji v Sloveniji prikazujejo kot zmago ali vsaj kot neizogiben izid.
Izguba odločanja o suverenosti
3. Ker Slovenija z AS izgublja pravico do odločanja o svoji suverenosti. Odločitev arbitražnega sodišča, kakršnakoli že naj bi bila, je dokončna, in Slovenija jo mora upoštevati, čeprav bi to pomenilo spremembo slovenske ustave.
Na to je v svojem mnenju opozorilo Ustavno sodišče RS, ki je tudi menilo, da se utegne zgoditi nenavaden pravni položaj, ko bi neko zunajdržavno telo določilo potek meje, ki bi bila v nasprotju s slovensko ustavo. V slovenskem parlamentu niso sprejeli le nesmiselne odločitve, naj bi o tako pomembni zadevi sklepali z navadno večino, ampak so poslancem celo omejili čas razprave na minuto.
Nesporazum
4. Ker gre za kolosalen nesporazum. Hrvaška stran razlaga AS drugače kot slovenska. V Sloveniji so ponekod hoteli zmanjšati pomen Izjave Republike Hrvaške ob Sporazumu o arbitraži med vlado RH in vlado RS, v kateri piše, da se Nič v AS … ne bo smatralo kot privolitev Hrvaške na zahtevo Slovenije po teritorialnem stiku z odprtim morjem.
Toda ta izjava “ob” AS je še kako pomembna in postavlja na glavo vse trditve slovenskih zagovornikov AS. Kot je znano, je ta Izjava del hrvaškega zakona o ratifikaciji AS. Poglejmo, kaj se je v resnici zgodilo:
* – 27. oktobra 2009 sta (kot piše v Izjavi, ki je del zakona o ratifikaciji) “hrvaška in slovenska stran skupaj obvestili predsedstvo Sveta EU in ZDA” o vsebini Izjave;
* – 4. novembra 2009 sta Pahor in Kosorjeva v Stockholmu podpisala AS;
* – 9. novembra 2009 je Hrvaška “dala” Izjavo, da se “nič v Sporazumu ne bo smatralo kot privolitev Hrvaške v zahtevo Slovenije …”
* – 20. novembra 2009 je hrvaški sabor sprejel zakon o ratifikaciji, ki podrobno poroča o vseh teh dogodkih.
To pomeni, da sta Pahor in Kosorjeva teden dni pred podpisom AS skupaj obveščala EU in ZDA o tem, da bosta podpisala sporazum, v katerem ne bo sporazuma o bistvenem: o slovenski zahtevi po teritorialnem stiku z odprtim morjem in o hrvaškem pogledu na to zahtevo. To sicer pomeni, da sta podpisovala AS s figo v žepu, vendar je še bolj pomembno to, da sta o tem obveščala svetovno javnost skupaj.
Z drugimi besedami: Pahor se je v imenu Slovenije strinjal s Kosorjevo, da se državi ne strinjata o pomembni stvari, o tem pa sta skupaj obvestila najvažnejše ustanove zahodne civilizacije. To pomeni, da se je Pahor zavedal spornosti in negotovosti zadeve s teritorialnim stikom; torej je v kampanji, ko je govoril, da bo Slovenija dobila teritorialni stik (ne samo “stik”, ki bi lahko pomenil denimo hrvaško dovoljenje za plovbo prek hrvaških voda), zavestno zavajal slovensko javnost.
Izjava o nesprejemljivosti slovenske zahteve je šla po vsem svetu in jo poznajo vsi možni kandidati za arbitre. Iz povedanega je mogoče skleniti, da je Izjava del (nekakšna nadgradnja) AS ne glede na vse izjave Boruta Pahorja in njegovih podpornikov, da ni tako.
5. Ker so razlage pojmov v AS nejasne, nerazumljive, dvoumne, napačne … Denimo “meja” in “stik”. Slovenija ne potrebuje stika, ampak mejo med teritorialnimi vodami in odprtim morjem. To bi moral – ko bi šlo za normalen sporazum – reševati en sam člen, ki bi bil povezan z “zunanjo pravičnostjo”.
Kot povedo zagovorniki AS (v 10 točkah), angleška beseda junction nikoli ni bila uporabljena za stik teritorialnega morja in odprtega morja, ampak samo za sotočje dveh rek ali za točko, v kateri se stikajo tri morja. Če komu ta zmeda ni dovolj, naj si ogleda še točko 3c, v kateri je govor o morskih območjih. AS v nasprotju s slovensko veljavno zakonodajo v členu 3c nalaga arbitrom/razsodnikom, da tudi morska območja določijo ti, ne pa mejni državi.
S tem AS jemlje Sloveniji pravico, da se o razmejitvi morskih območij dogovori v dvostranskih pogajanjih. A to še ni dovolj. S členom 3c AS Hrvaško odvezuje pogajanj o veljavnosti zaščitnega območja (ZERC), ki ga je (Hrvaška) razglasila leta 2007. Takrat sta Slovenija in EU dosegli njeno začasno razveljavitev.
Tudi če bi arbitri ugodili Sloveniji pri vprašanju stika z odprtim morjem pri T5, lahko Hrvaška razglasi svoje zaščitno območje južneje od T5 in zapre dostop Slovenije do odprtega morja, ki bi se po javnih napovedih hrvaškega kandidata za arbitra (B. Vukas) začelo šele nekje pri Črni gori.
6. Ker je AS utelešenje zgrešene in dobronamernim ljudem nerazumljive slovenske miselnosti (Škrk, Türk), da je Slovenija geografsko prikrajšana država, kar po definiciji pomeni, da takšna država nima teritorialnega stika (izhoda, dostopa) z odprtim morjem. To stališče je v nasprotju s slovensko zakonodajo in z mnenjem Ustavnega sodišča RS, ki izhaja iz ugotovitve, da Slovenija de facto ima teritorialni stik z odprtim morjem.
Hrvaški pogled
7. Ker je AS utelešenje zgrešene in dobronamernim ljudem nerazumljive hrvaške miselnosti, da je treba Sloveniji preprečiti enakopraven položaj, kot ga imajo druge jadranske in sredozemske obalne države. Hrvaška si predstavlja Slovenijo kot zaprto deželo brez morja, brez oken in brez vrat v svet, sebe pa kot sosedo države Italije.
Čas celi vse rane
8.Ker AS predpostavlja, da se reševanje mejnega vprašanja odlaga na čas po vstopu Hrvaške v EU. S takšno časovno razporeditvijo bo rezultat arbitraže znan šele čez nekaj let, ko bo Hrvaška že članica EU in ko bo morda v Sloveniji drugačna oblast. Računa za nepopravljive napake in stiske, ki bodo prizadele vso Slovenijo, ne bodo poravnali tisti, ki so jih zagrešili.
9. Ker AS spravlja v zadrego in celo v nevarnost slovensko gospodarsko strategijo, kolikor gre za povezovanje Sredozemlja s srednjo Evropo. Gre za usodo pristanišča Koper in za usodo železniške povezave med Koprom, Divačo in za tako imenovani evropski koridor številka 5 (Lizbona-Kijev).
In vendar je alternativa
10. Ker ni res, da AS nima alternative. Ko bi zavrnili AS, bi morali v času do vstopa Hrvaške v EU skleniti nov sporazum, ki bi Sloveniji – brez škode za Hrvaško – zagotovil teritorialni dostop do odprtega morja.
Tudi status quo je boljši od AS, saj Slovenija bodisi de iure bodisi de facto ima ozemlja in morje, ki bi z AS postala predmet tveganega preiskovanja in še bolj tveganega razsojanja, s čimer bi lahko prišlo do sankcioniranja oziroma legalizacije spornih hrvaških pridobitev (Plovanija, most čez Muro …).
Tudi ni res, da slovensko-hrvaška pogajanja trajajo predolgo. Številne evropske države (Francija, Monako, Velika Britanija, Španija, Portugalska, Norveška, Rusija …) so potrebovale, ali bodo potrebovale, veliko več kot 19 let za reševanje podobnih vprašanj. Sloveniji se nikamor ne mudi, saj je že članica EU.
http://www.finance.si/280474/Zakaj-bom-glasoval-proti-arbitra{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}BEnemu-sporazumu
hahaha, amisliš da koga oponašajo???:))))[/quote]
upam, da se posebej zate Zdravko potrudi in objavi če gre za večkratna glasovanja z istega IP-ja…..