Mah… ni bila samo ena pa tudi ne rabiš s tako iti v intimen odnos, ker že navzven dajejo znake ob katerih se ti prižgo vsi alarmi. Je pa res, da je bila ekstrem ravno prijateljeva sestra, s katero pa v življenju nisem imel nič, niti bi se z njo upal imeti kaj prav zaradi njenih pogledov in ravnanj. Nekaj časa sem iskal in se družil s takimi, ker sem se hotel izogniti vmešavanju očeta njenih otrok. Jbg… tudi tipi znajo v življenju precej iztiriti.
…potem pa imaš tu še psihologijo in raziskave. 😉

S tako, razgledano, finančno neodvisno, sem bil pa skoraj 4 leta… Jah… fina punca, za slikat pa v okvir in sliko obesit na steno v dnevni sobi, a je bilo preveč pričakovanj, da se bom v vsem prilagajal njej, vključno z odnosom z mojima otrokoma. Mislila je pač, da si to lahko privošči, ker je pač neodvisna. Žal ima vse svoje meje…
[/quote]

Razumem. Tudi to, glede prilagajanja… v eni spodnjih tem sem pisala o tem, pa ne bi ravno ponavljala – ampak zelo na kratko: odrasla oseba naj bi bila tista, ki razume, da se je treba prilagoditi otroku, ne obratno. Če imaš nekoga rad – imaš rad tudi njegove otroke. In če jih imaš rad, se prilagajaš. Odrasla oseba to razume. Otrok težje.

1. Sem kje napisala, da sem ločena?
2. BTDT v tej temi piše o ločenkah, ki trdijo, da so samohranilke, a to niso. Kje piše, da so oportune in arbitrarne?
3. Nimam potrebe po prilizovanju komurkoli. Izven te teme ne poznam BTDT, ker ne sledim toliko forumu, da bi imela izoblikovano podobo o vseh sodelujočih. Berem zapisano, ne kdo je napisal.

Če bi bolj brala in manj razmišljala o tem, kaj hočeš povedati, bi ti bile stvari bolj jasne.
[/quote]

2. BTDT v tej temi piše o ločenkah, ki trdijo, da so samohranilke, a to niso. Kje piše, da so oportune in arbitrarne?

So in niso, odvisno od njihovih pogledov na svet in moralnih vrednot.

Madonca, a smo res tako grozne?!
[/quote]
To je šele vrh ledene gore :)))

Ne jemlji tega, kar sem napisal, preveč osebno…
Hotel sem le povedati, da to, kar je zate “posebno” pri nekom drugem to ni in je lahko celo odbijajoče.
Mislim, da govoriva o isti stvari in da se kot pogleda na to razlikuje le za par stopinj. 😉

Razumem. Tudi to, glede prilagajanja… v eni spodnjih tem sem pisala o tem, pa ne bi ravno ponavljala – ampak zelo na kratko: odrasla oseba naj bi bila tista, ki razume, da se je treba prilagoditi otroku, ne obratno. Če imaš nekoga rad – imaš rad tudi njegove otroke. In če jih imaš rad, se prilagajaš. Odrasla oseba to razume. Otrok težje.
[/quote]

Drži.

Tkole se našimate. Dva ločenca vsak s svojimi otroki lahko tud dva samohranilca ravno tako vsak s svojimi otroki in potem se to združuje. K tem otrokom se hitro priključiji se tretji skupni otrok. Niste normalni res ne. Otroci so si ponavadi vsi v laseh in proti, sploh s kako čudno zgodovino, ki se podžiga iz ozadja. To se čist vse zmore, bajeeeee, če je eden pripravljen vse potrpet. Priznajo seveda ne, ker ne razumejo, dokler se jim ne zalomi, zdravje, itd..

To, da ima nekdo otroka od prej, ne bi smel biti problem, če sta oba odrasla človeka, ki se odločita za partnerstvo, zrela. Treba se je pač prilagajati. Če ne otroku pa službi, hobiju, bolnim staršem… Vedno se kaj najde.

Več pozornosti bi raje posvetila temu, zakaj je ta oseba ostala sama (Je problematična? Ni sposobna držati obljube? Gre z vsakim, ki jo lepo pogleda?) Če bi ugotovila, da je oseba v redu, ne bi imela zadržkov, sploh pa ne zaradi otrok. Če ustrezno skrbi za otroke, je to pravzaprav dober znak, ker kaže na to, da je oseba vsaj do neke mere odgovorna.

To je šele vrh ledene gore :)))
[/quote]

Hm. .. Misliš, da bi bilo najbolj humano, da mojga kar takoj pustim, da ne bo rabil čez vse tole, ker sem pač povprečna ženska? 😀

Neredko so si v laseh tudi otroci, kjer sta oba starša njihova biološka starša.
Ne pretiravaj…

Neredko so si v laseh tudi otroci, kjer sta oba starša njihova biološka starša.
Ne pretiravaj…
[/quote]

Sorci, ne pretiravam, ker je se 10000 krat težje, kot bi se dalo tu opisovati. Tud lažjega primera od mojega opisa nisi zmogel…., po tem kar sem lahko precekirala. Težko to pride v praksi, realnost je težja…papir vse prenese. Ni moja stvar, gre le za sliko celotne družbe.