Božič gor, božič dol, avtorica piše, da so to prazniki, ki jih je zmeraj rada preživljala z družino. Morda je pa point božičnih praznikov, da se povezujejo družine, da so drug ob drugem… mislim, da bi ti še bolj potreboval/a božič kot avtorica, da v krogu ljudi, ki bi ti naj nekaj pomenili, preživiš nekaj lepih trenutkov. No, če tega nimaš, potem pač ne moreš tega razumeti in se bomo mi ostali potrudili bolj razumeti tvoj gnev, jezo in ogorčenje, pa tudi potrebo po bruhanju, ko se ti bo obračal želodec. Žal mi je vsakega od vas, ki ste tako osamljeni in razočarani, da vas od praznovanja in priložnosti biti z družino odvrača že sama misel na praznik. Neumno čustvovanje, ampak ja, vsi na svetu pač nimajo sreče[/quote]

Se strinjam. In tudi meni je hudo za take, ki so tako sami in osamljeni in znajo samo pljuvat po ljudeh.

Imam familijo, mi pa gre na jetra, da nekaj posiljujejo in grebejo, zato se jih izogibam ravno za božič najbolj. Za božič sem najraje s tistimi, s katerimi sem najraje preostalo leto in ni nič drugače.

In ne, “point” božiča ni, da se na silo skup zbobnajo ljudje, ki se ne morjo videt. Point božiča je, tako kot tudi sicer, da se zrihta tako, da je vsak posameznik tam, kjer mu paše. Ne pa smrekarsko diktatorsvo in zdaj moramo bit skupaj za vsako ceno, čeprav se odnosi s tem še dodatno uničujejo. Vsi imate v familijah po par takih nesrečnežev, ki so na silo tam, ko bi raje počeli nekaj drugega. V tem primeru je pač to avtoričin partner. Če imata drugačne ideje, naj pač ločeno praznujeta, to je to. In pametnjakoviči “vidva morata bit skupaj na samem” ali “morata it med celotno njeno žlahto” ne boste prav nikakor rešili situacije. Božični pritiski so nekaj najoblj nagravžnega na svetu.

Saj veš, da si napisala točno to, kar sem jaz, vendar z drugega konca. Resnično mi je žal, da svojih bližnjih ne moreš niti videt, da družinsko praznovanje pojmuješ kot smrekarsko diktaturo in da očitno imaš izkušnjo, da se za praznike očitno vsi vprek skregate. To je pač tvoja zgodba, ne vem v čem je smisel, da prenašaš svoj odnos do božičnega praznovanja še na širšo okolje. Ampak saj veš, imaš familijo, otrokom vcepljaš svojo mržnjo in uf, si pomislila, da te bodo tvoji lastni otroci morda izločili iz svojih krogov, ker so bili naučeni, da je božič pač diktatura in ne priložnost biti z družino? No, jaz grem z veseljem prenašat smrekarsko diktaturo k hčerkini družini, kamor sva povabljena. Ni lepšega, draga moja, ni lepšega!

morda gre Božič po vodi v tvoji glavi, pri drugih normalnih ljudeh je Božič najelpši dan.

No, se zdim kar normalna, pa mi definitivno božič ni najlepši dan!

Saj veš, da si napisala točno to, kar sem jaz, vendar z drugega konca. Resnično mi je žal, da svojih bližnjih ne moreš niti videt, da družinsko praznovanje pojmuješ kot smrekarsko diktaturo in da očitno imaš izkušnjo, da se za praznike očitno vsi vprek skregate. To je pač tvoja zgodba, ne vem v čem je smisel, da prenašaš svoj odnos do božičnega praznovanja še na širšo okolje. Ampak saj veš, imaš familijo, otrokom vcepljaš svojo mržnjo in uf, si pomislila, da te bodo tvoji lastni otroci morda izločili iz svojih krogov, ker so bili naučeni, da je božič pač diktatura in ne priložnost biti z družino? No, jaz grem z veseljem prenašat smrekarsko diktaturo k hčerkini družini, kamor sva povabljena. Ni lepšega, draga moja, ni lepšega![/quote]

Če me bodo otroci izločili, me bodo izločili. Manj verjetno me bodo, če jim ne zganjam smrekarske diktature. Če me bodo vseeno, pa tudi okej, saj je njihovo živlenje. Ne štepam otrok zaradi strahu pred lastno osamljenostjo tako kot nekateri.

Res pa smo se najbolj skregali za božič, ko je vsak posiljeval s svojo verzijo diktature. Odkar se je potegnila črta pri diktatorjih za božič, se še kar razumemo. KEr diktatorske ideje ravno takrat najbolj privrejo na plano,

Seveda ti ni lepšega, kot tisti dan v letu, ko te za spremembo povohajo iz navade, zato se ga besno oklepaš. Če imaš sicer prazno življenje.

Seveda ti ni lepšega, kot tisti dan v letu, ko te za spremembo povohajo iz navade, zato se ga besno oklepaš. Če imaš sicer prazno življenje.[/quote]

Joooj, sekaš neumnosti!

Moja mati počne tisoč stvari, čeprav je sama, ima sto in eno obveznost, ne miruje, pa jih ima 75! A najsrečnejša je, ko je z nami, z mojo družino (sem edinka).
Soseda je še v službi, v sto nekih društvih, pa še pse vzreja oziroma trenira, a ko je s tremi vnuki, prav vidiš na ženski, kako polna je.

Ko si straejši in se ozreš azaj v življenje, vidiš da štejejo le otroci, vnuki, pač najbližji, vse ostalo kar si delal in delaš, je “živo” samo zaradi tvojih najbližjih.

Za božič zvečer praznujete? Resno? 24.12 sva midva ali kje okrog sama ali pa doma sama. Kam naj greva na žurko za božič? Greva edino vsako leto 25.12 k našim na kratko kosilo pa kakšnega božička neseva in to je to. Pač za kakšno urco ali dve in to je to. Drugače se pa strinjam, da si ti tista, ki je neprilagodljiva. Zakaj bi sploh moral iti zraven? Zakaj nebi bila vidva enkrat sama ali pa nekje kar si on želi? Tako malo za spremembo?

Najbolj zanimivo v vsej temi pa je, da najbolj zmerjajo in preklinjajo (čeprav z * ali …) ravno tisti, ki opevajo duh božičnega časa…

Zakaj naj bi po tvoje bila avtorica doma s partnerjem – to je lahko vsak večer, če se ima za božične praznike možnost srečati s svojimi dragimi sorodniki in uživati v skupnem druženju? Zakaj bi se morala temu odpovedati? Da bo doma sedela pred TV z možem kot vsak drug večer?

Morda pa ima lisjak v mislih kakšen romantično/vroč božični večer z odlično večerjo ob svečah in strastnim zaključkom v postelji.

če pa je treba jezuščka v jaslice devat

Nima veze, ona raje s širšo žlahto pečenke natepava.

moj je bil tak lep … ko nas je pijani foter narezal, potem je pa nas vse cmerave mati silila peti blaženo noč … za bruhat še danes!

moj je bil tak lep … ko nas je pijani foter narezal, potem je pa nas vse cmerave mati silila peti blaženo noč … za bruhat še danes![/quote]

Če te ni še župnik po polnočnoci nasadil na svoj sveder, si imel še srečo.

Zelo dvomim. Pa misliš, da bo ona zelo romantično razpoložena, ker jo je odtrgal od obiska sorodnikov, ki ga je želela?

Z možem ( ko ni bilo otrok) sva bila dogovorjena, da za božič sva sama. Drugi dan bila pri njegovih na kosilu,naslednji dan šla k mojim. Za novo leto pa ravno obratno.
Vsi zadovoljni. V življenju je treba narediti kompromis. Bodi hvaležna, da imaš nekoga. Ja res je, da se je lepo spomniti na svoja otroška leta in navade.

Čas prehitro beži.
Ko zdaj pomislim na svoja otroška leta ali pa recimo okrog 10-15 let nazaj, bi marsikaj naredila drugače. Božič je čas Jezusovega rojstva in meni letos ni do praznikov (nimam volje sem žalostna in razočarana.) Zakaj? Žal se je letos zgodilo tok slabih stvari. Par dni pred veliko nočjo mi je umru oče(mama pa pred 6 leti). Ok možakar je bil 84 let star to razumem. No pol pa še konec junija umru starejši brat (47 let). Brat je zapustil ženo z 4 otroki. Starejša sta (19,in 17) tamajša pa (6 in 4). Ona je brez službe in še za povrh najmlaja je otrok z posebnimi
potrebami. Možu je umru bratranec. Od moža starši so pa tudi že pokojni. Zdaj ko pomislim za nazaj pa se sprašujem zakaj nisem hotela k njegovim ali pa saj sem mu rekla, da je bolje če tega ne omenja, ali pa kaj ni vseeno kaj skuham ko pridejo k nam na kosilo,…..O kako bi bila vesela če bi bili skupaj in praznovali kot nekoč. V življenju se je treba prilagajat drug drugemu, (v družini, zakonu) drugače ne gre.

Ja praznovali bomo vseeno že zaradi otrok.
Moja pokojna mama je vedno znala reči Kako si boš postlala tako boš spala.

Naredi kompromis, bodita za spremembo enkrat sama. Pojdita kam na sprehod, kino, pijačo ali kaj drugega. Ni nujno, da morata biti z tvojimi ali njegovimi, bodita skupaj in počnita stvari, ki vaju osrečujejo.

Mi smo včasih lepo s sorodniki praznovali božič in je bilo fino. A zadnja leta se je število članov tako zdesetkalo, ker so umrli, da nas je še samo za vzorec in je grozen tisti občutek, da počasi skoraj nikogar več ne bo. Tako sama še vedno najraje grem za božič domov in napr. na tvojem mestu bi šla pač sama. Un majmun pa naj praznuje sam ali s kom pač želi.

Jezus ni bil rojen decembra. RKC vam laže.

Jezus ni bil rojen decembra. RKC vam laže.[/quote]

To je že dolgo znano, a si cerkev, politika in trgovine preveč rade delijo dobiček.
O uvodnem postu pa ni da bi človek izgubljal besede. Avtorica, tvoj tip ima prav. Čas je, da začneta živeti po vajino in da sklepata kompromise.

Odličen nasvet. Svoje moške imenujete majmuni in na vaš “tako pomemben družinski dan ljubezni”, bi šle kar same praznovat? Aja, pa samo tvoji so pomembni?
Ko že misliš, da si vse prebral…

Pozdravljena avtorica,
jaz sem ugotovila, da določenis stvari ne vidiš, dokler se ti ne zgodijo oziroma jih ne doživiš.
Po nekaj letih zveze, prihajajo na dan vse tiste “skrite” poteze tako enega partnerja kot drugega, ki sta jih na začetku zaljubljenosti “skrivala” zavestno in podzavestno. In se tudi obema zdi, da “sedaj je pa zveza tolk trdna, da lahko uveljavim svoje”.

V tvojem primeru si ti takoj povedala in pokazala, kako si želiš preživljati praznike, oziroma dogodke, ki so tebi pomembni. On ne. On šele po nekaj letih odkriva, da sedaj bi pa ne praznoval po tvojih navadah .. a ne vemo, s čim bi pa nadomestil.

Tebi širša družina in sorodniki pomenijo veliko, se z njimi razumeš in se z njimi želiš družit in obdržat stike. On jih ne želi .. pa tudi svojih ne.

Praviš, da nimata, vidva kot par, velikega kroga prijateljev .. se pravi, da tvoj partner nima “dopajenja” ne do sorodnikov (svojih ali tvojih) niti do prijateljev (ne svojih ne tvojih). Ja, to ni dobro…ker to kar nekateri tu predlagajo “skuhaš in postaviš smrečico v dvoje” pomeni, da sta velikokrat v dvoje, in da z njegove strani ni želje in volje do ničesar – ta v dvoje ni nekaj romantičnega, je le preživljanje časa po liniji najmanjšega odpora: prideš domov, se usedeš, pogledaš tv, zložiš v/iz pomivalca..in jutri bo nov dan.

Mislim, da nista zelo kompatibilna, nimata skupnih vrednot, ne gledata na življenje iz istega zornega kota. To naj te skrbi .. pa upam, da ne bo kdo komentiral z: usedita se dol in se pogovorita! ker je problem veliko globlji kot ga en pogovor lahko reši.

Ja pa pejta letos k njegovi žlahti, da ne bosta sama, če ti nočeš bit. Mogoče bi pa on tja šel rad.