Človek z veliko karizmo in intelektom – Vlado Pečnik
Nevem za druge fare… Vem pa Ko je bil v Dobu in nas je poučeval verouk in smo šli otroci velikokrat v solzah domov…noben od moje generacije ne hodi več v cerkev. Bil je tiran in otrokom ni čisto nič približal boga in cerkve prej obratno… groza me je ko se spomnem na njega. Ko sem imel z njim pogovor pred birmo in sva bila sama v sobi me je začel božat po nogi in ko sem ga prijel za roko in jo odmaknil se je pa razburil da nebom naredil birme… Še danes mi grejo kocine po konci, ko se spomnim. Lastni ministranti so nabili, ko je zlorabil enga izmed njih…. (Osebno ga poznam) na duhovnih vajah se je vedno med fantke ulegu(kot da ni mogel imeti svoje sobe) … In najbol me rezkuri to da ko ga tukaj nekateri zagovarjate…. Sigurno ste isti kot on in jaz ravno zaradi takih slabih izkušen svojega otroka nikoli ne zaupam v cerkev…. Tako da baraba nevem če ravno počiva v miru …. In upam da mu je bilo pošteno sojeno. Amen
Pozdravljeni,
Mislim, da je sedaj po toliko letih končno čas, da se resnica razve.
Bil sem ministrant v Dobu, skoraj vsi ministranti smo šli do njega in mu svinjarija predočili v obraz. Šlo se je za dve osebi in sicer S.K ter L K katere je zlorabil. Najprej je nekaj mutil in potem pobegnil pred nami v svojo sobo! Obtožbe držijo..
Po tem dogodku, je odšlo polovica ministrantov, govorilo se je, da jih je nekaj podkupil, da bodo tiho.
Edino kar mi je žal je to, da ga nismo takoj prijavili pedofila pokvarjenega, ki se je skrival v podobi duhovnika!
Upam, da plačuje svoje grehe baraba!
Jaka12345, Nikol več, Simon427
Verjamem, težko je, grozno, ampak o tem spregovoriti je potrebno, potrebno opolnomočiti žrtve, da po vseh teh letih, desetletjih spregovorijo NA GLAS, pa da se povežejo, kajti le tako se lahko začno rane celiti… in prijaviti RKC, ker v Cerkvi zlorabe ne zastarajo….potem pa je tu še Zavod Dovolj.je (spletna stran!)
in Pečnik ni edini predator
Tudi jaz sem leta hodila k verouku pri Pečniku. Človek mi je blazno zameril cerkev in vero. Ne prenesem je. In tudi pri nas so se dogajale čudne, alarmantno poteze, ki jih otroci takrat še nismo razumeli. Kasneje pa. Smo le hodili k verouku do prvega letnika, ker je bila šele takrat pri nas birma. Fantom je vedno pomagal, se sklanja nad njih, božal po hrbtih ipd., ko smo imeli verouk. Punc ni najbolj maral, definitivno pa ni bilo fizičnega stika. Leta kasneje je sošolec povedal, da je poskušal tudi več, ko smo imeli spovedi 1 na 1 in ne v spovednici. Kdove, koliko jih je bilo v taki situaciji. In koliko jih ni ubežalo.
Imeli smo duhovne vaje, prespali na njegovem vikendu ali kaj je že bilo tam. Vzel nam je prigrizke in zmetal v peč. Res vzgled, lahko bi jih vrnil po zaključku. Prav tako so se takrat fantje zelo skupaj držali, ko gledam nazaj, mi je marsikaj jasno.