mama je rabila bingeljna zase no. Ni bilo prave konfiguracije med nogami.

Tako na hitro sem pogledala v bazo sodne prakse. Takole piše v eni zadevi:

Glede zahtevka za vračunanje darila Tožnica je v zvezi z zahtevanim vračunanjem 12.500 EUR navajala, da je toženec brezplačno bival v zapustničini nepremičnini. Šlo je za brezplačno naklonitev pravice bivanja in torej darilo, ki naj se zdaj všteje v toženčev dedni delež po zapustnici. Odločitev sodišča prve stopnje, da je zahtevek zavrnilo, je pravilna. Po ustaljeni sodni praksi se namreč lahko v dedni delež vračuna le tisto zapustnikovo premoženje, ki ga je možno upoštevati kot zapuščino oziroma kot podlago za ugotovitev vrednosti zapuščine. Zapustnica je tožencu brezplačno bivanje dovolila in uporabnine ni zahtevala. Ob njeni smrti torej uporabnina ni predstavljala dela njenega premoženja in zato tudi ne more biti predmet vračunanja v dedni delež toženca. Že iz tega razloga je tožbeni zahtevek neutemeljen.

Opozarjam na del 13. člena Zakona o dedovanju:
Posamezni sodediči, ki nimajo potrebnih sredstev za življenje, lahko zahtevajo povečanje svojega dednega deleža tudi proti drugim sodedičem. Sodišče lahko odloči, da dedujejo vsi ali posamezni sodediči celotno zapuščino, če je njena vrednost tako majhna, da bi zašli v pomanjkanje, če bi se delila.

in na 33. člena ZD:
Preživelemu zakoncu in zapustnikovim potomcem ter posvojencem in njihovim potomcem, ki so živeli z zapustnikom v istem gospodinjstvu, gredo gospodinjski predmeti, ki so namenjeni za zadovoljitev njihovih vsakdanjih potreb, kot so pohištvo, gospodinjski stroji in naprave ter druga hišna oprema, posteljnina in podobno, vendar ne, če so ti predmeti večje vrednosti. Tako izločeni predmeti se ne upoštevajo pri izračunavanju nujnega deleža in se tudi ne vračunajo dediču v njegov dedni delež.

S tem, da se šteje, da dediščina preide v last dedičev s trenutkom zapustnikove smrti.

Od dneva mamine smrti bo tako brat sestrama za njuna deleža hiše (kakršna koli pač že bosta) dolžan plačati uporabnino, če bosta sestri pravočasno izrazili to željo. Torej, če hočeš brata ocurit, mu to daj čimprej jasno vedet, priporočeno s povratnico.

Po drugi strani pa brat lahko iz zapuščine izloči premoženje v vrednosti, kakršno je on prispeval k vzdrževanju hiše.
[/quote]

Za uporabnino je potrebno tožit. Poglej malo sodno prakso.

Za uporabnino je potrebno tožit. Poglej malo sodno prakso.
[/quote]

A bejž :)))

Za vsako stvar je potrebno tožit, če ti je nekdo ni pripravljen prostovoljno dat.

Veliko sreče pri dokazovanju, da brat v zameno za bivanje ni skrbel za mamo (ker to ni bilo darilo, ampak izmenjava) in da nič ni vložil v v nepremičnino, ker to se vedno avtomatsko smatra, ko mlajša oseba živi s starejšo na istem naslovu.

In seveda v pravnem smislu to sploh ne šteje za darilo, ampak popolnoma normalen odnos med staršem in potomcem. Darilo, vredno obravnave, je tisto, kar se mora na FURS prijavit (tudi če dobiš od starša), to ti je lahko neko vodilo. Pa že ta takšno darilo, ki je črno na belem, bi imela zelo malo možnosti, da bi se moralo “vračati” v dedno maso. Če se ne motim, samo v primeru, če bi ti kazalo na manj kot nujni delež, kar ti zdaj niti približno ne.

Ni ravno tako, da bi se kar avtomatsko zahtevalo nazaj vsa možna darila – darila so primerljiva z oporoko. In z oporoko bi lahko ti mati dala brez problema manj od 1/3 dediščine. Ampak še enkrat – omenjeno niti darilo ni. Tako da imaš na vse možne načine skoraj nemogoče cilje in zahteve.

Vlaganje v tujo nepričnino je sporna zadeva. Tako da bo brat kaj takšnega zelo zelo težko dokazoval na sodišču.

Bivanje v hiši staršev ni darilo sploh pa ne, če živiš skupaj s starši pa ti preračunavaj kolikor hočeš!

To je res tipičen primer situacije. Ampak ne v to smer kot jo namiguješ ti.
Grem stavit da je bilo tako:
Sestre jo s kakšnm jebačem pobrišejo od doma in se tako otresejo sitnih staršev ter posla na kmetiji in vedno, ko jih mati od doma prosi za kakšno pomoč odvrnejo da nimajo časa saj so v službi blazno zaposleni…. S časoma in z vse številčnejšimi identičnimi izgovori, starši to lenuharsko hči odpikajo in položijo vse upe na sina, ki je ostal doma. Ta lenuharska hči, ki je zbežala od doma praktično situacije doma sploh ne pozna, saj noče več priti domov, a se prekleto zaveda, da bo v primeru smrti svojih staršev lahko “zakonito” pobasala imetje svojih staršev, ki so ga krvavo prigarali s pomočjo edinega sina, ki je še ostal doma.
In tako ta hči, ki jo je s svojim jebačem pobrisala od doma samo potihem v ležalniku čaka kdaj bodo starši pomrli, takrat pa hop na jerbšno in brata olupit ter mu očitat njegovo nesposobnost.
Takih primerov je 99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} takšnih primerov, kot ga navajaš pa ti, pa je morda 1{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}:

To je res tipičen primer situacije. Ampak ne v to smer kot jo namiguješ ti.
Grem stavit da je bilo tako:
Sestre jo s kakšnm jebačem pobrišejo od doma in se tako otresejo sitnih staršev ter posla na kmetiji in vedno, ko jih mati od doma prosi za kakšno pomoč odvrnejo da nimajo časa saj so v službi blazno zaposleni…. S časoma in z vse številčnejšimi identičnimi izgovori, starši to lenuharsko hči odpikajo in položijo vse upe na sina, ki je ostal doma. Ta lenuharska hči, ki je zbežala od doma praktično situacije doma sploh ne pozna, saj noče več priti domov, a se prekleto zaveda, da bo v primeru smrti svojih staršev lahko “zakonito” pobasala imetje svojih staršev, ki so ga krvavo prigarali s pomočjo edinega sina, ki je še ostal doma.
In tako ta hči, ki jo je s svojim jebačem pobrisala od doma samo potihem v ležalniku čaka kdaj bodo starši pomrli, takrat pa hop na jerbšno in brata olupit ter mu očitat njegovo nesposobnost.
Takih primerov je 99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} takšnih primerov, kot ga navajaš pa ti, pa je morda 1{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}:
[/quote]

pa kje si ti kmetijo sedaj našel?
a po tvoje bi morale sestre zastonj hodit delat? Si ušel iz srednjega veka?

Če bi mati hotela, bi komot bratu dala z oporoko večino. Namesto tega je pač za časa življenja bratu preko “daril” (ki to niti niso, ampak recimo, da so) dala več. Vsak človek ima pravico dat enemu potomcu več kot drugemu (do neke mere – glej nujni delež) in ta volja je seveda predvidena v zakonodaji, temu nihče ne oporeka, zato sploh oporoke obstajajo. Ti pa štartaš iz neke predpostavke, da bi vsi morali dobit isto oz. še huje (ker od preostalega premoženja najverjetneje itak boste dobili isto) – da bi vsi morali dobit še isto “daril” tekom življenja – kar je neumnost.

pa kje si ti kmetijo sedaj našel?
a po tvoje bi morale sestre zastonj hodit delat? Si ušel iz srednjega veka?
[/quote]
Ne, ti si ušla iz srednjega veka, ne jaz.
Sestre ne bi delale zastonj, setre bi delale za delež, katerega zdaj hočejo dobiti brez dela oziroma zastonj.
Če bi sestra rada svoj delež (kar vidimo, da bi) od imetja svojih staršev, ne bi smela zbežat od njih, ampak bi se morala potrudit ter v enaki meri prenašat svoja sitna starša in jima pomagat, kot je to moral pomagat in prenašat njun brat.

Dobil je boljši bicikel v 4. razredu OŠ, to tudi naj vrne, parazit!

Zakaj se vsi, ki ste prostovoljno zbežali od doma in od svojih staršev, potem, po smrti svojih staršev tako radi vračate domov po jerbšno? Zakaj ne prej, ko so starši še živi?

Ne, ti si ušla iz srednjega veka, ne jaz.
Sestre ne bi delale zastonj, setre bi delale za delež, katerega zdaj hočejo dobiti brez dela oziroma zastonj.
Če bi sestra rada svoj delež (kar vidimo, da bi) od imetja svojih staršev, ne bi smela zbežat od njih, ampak bi se morala potrudit ter v enaki meri prenašat svoja sitna starša in jima pomagat, kot je to moral pomagat in prenašat njun brat.
[/quote]

si pobrkal lončiče malo.
tvoja razlaga je iz srednjega veka fevdalizma, ko so starši dali posest enemu otroku, ta pa jih je moral preživljati do smrti. Ostali otroci pa so lahko šli po svetu, ali pa doma delali kot zastonjski hlapci in dekle.

V tem primeru v današnjih časih pa je tako, da so starši imeli hišo (očitno večjo, če je bila spodaj še trgovina) in hodili v službo (izven svojega fevda). Ker je mati hodila v službo, je imela penzijo (solidarnostna vreča Zpiz, ki jo plačujejo trenutni delavci in ne sin, ki ni delal) s katero je preživljala sebe in če je zapisanemu verjeti, zraven še luzerskega sina.
Zakonodaja pri nas govori o tem, da so otroci dolžni preživljati starše po 65. letu, če ti niso sposobni skrbeti zase. V tem primeru ni bilo tako, saj je mati imela denar, pomagali pa sta tudi sestri (vsaj tako piše). Pri dedovanju pa je tudi tako, da ni potrebno hodit delat k staršem, da bi dedoval. Če ni oporoke, dediči prvega reda dedujejo v enakem deležu.
torej v tem primeru bo šla hiša na tri enake deleže, kako bodo to materializirali je pa drugo vprašanje.

deduje se po mrtvih, ne živih. No eni očitno mislite, da si lahko že zaživa vse prilastite.

Ne, ti si ušla iz srednjega veka, ne jaz.
Sestre ne bi delale zastonj, setre bi delale za delež, katerega zdaj hočejo dobiti brez dela oziroma zastonj.
Če bi sestra rada svoj delež (kar vidimo, da bi) od imetja svojih staršev, ne bi smela zbežat od njih, ampak bi se morala potrudit ter v enaki meri prenašat svoja sitna starša in jima pomagat, kot je to moral pomagat in prenašat njun brat.
[/quote]

1. Kje si našel kmetijo? Primeri s paraziti se dogajajo tudi v mestih.
2. Kdo pravi, da otroci, ki ne živijo doma, ne pomagajo staršem? Po navadi je ravno obratno, k zdravnikom jih vozijo tisti, ki ne živijo doma, parazit, ki cele dneve lufta in popiva, ne pomaga nič, on samo čaka, kdaj mu bo mamica skuhala kosilo in po možnosti kupila cigarete.
3. Osebno poznam 3 primere, ko tisti, ki so ostali doma, niso v hiše vlagali niti centa, niso delali, bili brez zaposlitve, socialko zagonili za pijačo, futrale so jih mame.

In takih parazitov se je praktično nemogoče znebiti. Svojega deleža prodati nočejo, izseliti se nočejo, delati nočejo…. živijo naprej v hišah, po možnosti si navlečejo zraven še kakšne pivske bratce in skupaj klošarijo naprej.
Videno po vaseh, mestih. Na sodišču je tega ogromno.

1. Kje si našel kmetijo? Primeri s paraziti se dogajajo tudi v mestih.
2. Kdo pravi, da otroci, ki ne živijo doma, ne pomagajo staršem? Po navadi je ravno obratno, k zdravnikom jih vozijo tisti, ki ne živijo doma, parazit, ki cele dneve lufta in popiva, ne pomaga nič, on samo čaka, kdaj mu bo mamica skuhala kosilo in po možnosti kupila cigarete.
3. Osebno poznam 3 primere, ko tisti, ki so ostali doma, niso v hiše vlagali niti centa, niso delali, bili brez zaposlitve, socialko zagonili za pijačo, futrale so jih mame.

In takih parazitov se je praktično nemogoče znebiti. Svojega deleža prodati nočejo, izseliti se nočejo, delati nočejo…. živijo naprej v hišah, po možnosti si navlečejo zraven še kakšne pivske bratce in skupaj klošarijo naprej.
Videno po vaseh, mestih. Na sodišču je tega ogromno.
[/quote]

Ampak starš določa, kdo je parazit in kdo ne. Parazite vsak ven nagoni, kdor jih ne, so pa že za nekaj koristni. Seveda sestra v grebatorskem motivu stvari vidi drugače, ampak njeno mnenje ni pomembno.

Ker če je ostareli mamci dolgcajt (kar večini je) potem ji je zelo všeč, da nekdo papca njeno kosilo, leta okoli nje in ji drugače dela družbo. To tudi ima neko vrednost

deduje se po mrtvih, ne živih. No eni očitno mislite, da si lahko že zaživa vse prilastite.
[/quote]

Seveda se deduje po mrtvih.
Ampak pošteni otroci se za dediščino s svojim staršem zmenijo še za časa očetovega in materinega življenja. Saj starš ti imetje lahko podari tudi še za časa življenja, ni nujno da starš umre. Darilna pogodba, pa je zadeva rešena.
Ampak vi raje čakate starševo smrt, ker veste, da si imetja staršev s svojim delom značajem in pridnostjo ne boste zaslužili in da vam starši ne bi dali nič. Tako pa raje čakate smrt, potem pa hajd na plen.
Kdor ima poštene namene in če kaj želi, se bo s starši dogovoril še za časa življenja. Kdor je pa hijena, pa čaka očetovo in materino smrt.

Ampak starš določa, kdo je parazit in kdo ne. Parazite vsak ven nagoni, kdor jih ne, so pa že za nekaj koristni. Seveda sestra v grebatorskem motivu stvari vidi drugače, ampak njeno mnenje ni pomembno.

Ker če je ostareli mamci dolgcajt (kar večini je) potem ji je zelo všeč, da nekdo papca njeno kosilo, leta okoli nje in ji drugače dela družbo. To tudi ima neko vrednost
[/quote]

no očitno kar večina podpira dojenceljne do smrti starša, včeraj je bil zato pa tak halo, če starši 18 letnikov ne bodo smeli šnofat pa redovalnici.
Brat ima težavo, ker ne more uveljavljati partnerstva z materjo (kar je v resnici bilo) in sedaj ima dve sestri, ki hočeta svoj delež. Sedaj njegovo žrtvovanje lastnega življenja za mamo ni nič več vredno. Najti si bo moral novo “mamo” torej lahko ostarele samske monklje navalijo (pogoj lastna penzija in stanovanje).

Seveda se deduje po mrtvih.
Ampak pošteni otroci se za dediščino s svojim staršem zmenijo še za časa očetovega in materinega življenja. Saj starš ti imetje lahko podari tudi še za časa življenja, ni nujno da starš umre. Darilna pogodba, pa je zadeva rešena.
Ampak vi raje čakate starševo smrt, ker veste, da si imetja staršev s svojim delom značajem in pridnostjo ne boste zaslužili in da vam starši ne bi dali nič. Tako pa raje čakate smrt, potem pa hajd na plen.
Kdor ima poštene namene in če kaj želi, se bo s starši dogovoril še za časa življenja. Kdor je pa hijena, pa čaka očetovo in materino smrt.
[/quote]

darilna pogodba ne izključuje nujnih deležev. Pri dedovanju ne gre za služenje, temveč za dedovanje na podlagi sorodstvenih vezi. eno leto star otrok bo tudi dedoval, čeprav ni nič “zaslužil”. Od živih staršev zahtevat premoženje oz. ga izfehtat je pa res podlo, ko se ne, kaj bo starš lahko še potreboval. To gre v smeri, da eni starši dobesedno stradajo, ker “ne smejo otrok za dediščino prikrajšat”. Je 30 let pred smrtjo že vse potalano.

si pobrkal lončiče malo.
tvoja razlaga je iz srednjega veka fevdalizma, ko so starši dali posest enemu otroku, ta pa jih je moral preživljati do smrti. Ostali otroci pa so lahko šli po svetu, ali pa doma delali kot zastonjski hlapci in dekle.

V tem primeru v današnjih časih pa je tako, da so starši imeli hišo (očitno večjo, če je bila spodaj še trgovina) in hodili v službo (izven svojega fevda). Ker je mati hodila v službo, je imela penzijo (solidarnostna vreča Zpiz, ki jo plačujejo trenutni delavci in ne sin, ki ni delal) s katero je preživljala sebe in če je zapisanemu verjeti, zraven še luzerskega sina.
Zakonodaja pri nas govori o tem, da so otroci dolžni preživljati starše po 65. letu, če ti niso sposobni skrbeti zase. V tem primeru ni bilo tako, saj je mati imela denar, pomagali pa sta tudi sestri (vsaj tako piše). Pri dedovanju pa je tudi tako, da ni potrebno hodit delat k staršem, da bi dedoval. Če ni oporoke, dediči prvega reda dedujejo v enakem deležu.
torej v tem primeru bo šla hiša na tri enake deleže, kako bodo to materializirali je pa drugo vprašanje.
[/quote]
Ti si tista, ki si vse pobrkala. In ti si tista, ki razmišljaš kot iz časa feudalizma.
Ker včasih je bila res boniteta, da je nekdo ostal na kmetiji in pri starših, danes pa je to kvečjemu kazen in breme, saj s kmetijo se ne da živet in je samo strošek, umazano garanje brez dobička in prešti brez dopusta in brez prostega časa. Zakaj pa nihče noče danes na kmetijo da na kmetijah ostanejo neporočeni fantje in neporočena deklata ?
Danes nekdo ostane na kmetiji, da ustreže družinski tradiciji in svojim staršem, ker ne želijo, da bi ravno za časa njihovega življenja šla kmetija cugrunt. . Danes vsi bežijo iz kmetije, nihče noče delat in prenašat kmečke komande svojih staršev, se pa vsi vrnejo nazaj takrat, ko starši na kmetijah umrejo in bi radi to kmetijo prodali in iz kmečke hiše vrgli še tistega brata, ki je na kmetiji s žuljavimi rokami ostal.

Seveda se deduje po mrtvih.
Ampak pošteni otroci se za dediščino s svojim staršem zmenijo še za časa očetovega in materinega življenja. Saj starš ti imetje lahko podari tudi še za časa življenja, ni nujno da starš umre. Darilna pogodba, pa je zadeva rešena.
Ampak vi raje čakate starševo smrt, ker veste, da si imetja staršev s svojim delom značajem in pridnostjo ne boste zaslužili in da vam starši ne bi dali nič. Tako pa raje čakate smrt, potem pa hajd na plen.
Kdor ima poštene namene in če kaj želi, se bo s starši dogovoril še za časa življenja. Kdor je pa hijena, pa čaka očetovo in materino smrt.
[/quote]
Prebrala samo prvo in zadnjo stran odgovorov, sem res skoraj v šoku, kako ste nekateri žleht. Zakaj jo obsojate, če sploh ne poznate cele situacije? Kot zgleda ste odgovarjal sami taki osovraženi, nasičeni z žlehtnobo, kako je punca ki je post začela slabo dekle, da se rine sedaj kjer je prej ni bilo… Svašta res. Vsak od dedičev ima pravico do enakega deleža, če ni oporoke. Pa če je živel doma ali ne doma, dobi enako kot oni, ki je živel doma (če se ne dogovorijo drugače med seboj) Avtorica posta, želim ti srečno in uspešno rešitev dediščine, čim manj prepirov……

Ampak starš določa, kdo je parazit in kdo ne. Parazite vsak ven nagoni, kdor jih ne, so pa že za nekaj koristni. Seveda sestra v grebatorskem motivu stvari vidi drugače, ampak njeno mnenje ni pomembno.

Ker če je ostareli mamci dolgcajt (kar večini je) potem ji je zelo všeč, da nekdo papca njeno kosilo, leta okoli nje in ji drugače dela družbo. To tudi ima neko vrednost
[/quote]

Večina staršev parazitov ne razdedini, jasno. Sploh zato, ker gre po večini za mamine sinčke, pijančke brez dohodkov, ki so posledica materine bolne vzgoje, matere pa seveda skrbijo zanje do zadnjega, ker – kdo jim bo pa revčkom pomagal, če jim ne bodo one?….
Vsekakor so tudi taki luzerji upravičeni do svojega deleža, jasno. So pa z njimi problemi, praktično se z njimi ne da dogovoriti ničesar. Takšne bajte potem propadajo dokler pijančki ne pomrejo.

Ti si tista, ki si vse pobrkala. In ti si tista, ki razmišljaš kot iz časa feudalizma.
Ker včasih je bila res boniteta, da je nekdo ostal na kmetiji in pri starših, danes pa je to kvečjemu kazen in breme, saj s kmetijo se ne da živet in je samo strošek, umazano garanje brez dobička in prešti brez dopusta in brez prostega časa. Zakaj pa nihče noče danes na kmetijo da na kmetijah ostanejo neporočeni fantje in neporočena deklata ?
Danes nekdo ostane na kmetiji, da ustreže družinski tradiciji in svojim staršem, ker ne želijo, da bi ravno za časa njihovega življenja šla kmetija cugrunt. . Danes vsi bežijo iz kmetije, nihče noče delat in prenašat kmečke komande svojih staršev, se pa vsi vrnejo nazaj takrat, ko starši na kmetijah umrejo in bi radi to kmetijo prodali in iz kmečke hiše vrgli še tistega brata, ki je na kmetiji s žuljavimi rokami ostal.
[/quote]

Če se s kmetijo ne da živet, potem so starši psihopati, ki hočejo uničit svoje otroke in marsikdaj to tudi počnejo. Pa si raje kolena prestrelim, kot da bi od svojih otrok zahtevala, da zaradi nekih mojih kapric umirajo na obroke. Vsem želim čim lepše življenje, ne pa da bi jih privezala na revščino in osamelost.
V naših koncih so kmetije velike, kmetje kar precej bogati, nujne deleže izplačujejo iz Evropskih sredstev ob prevzemu.
Male kmetije , kjer človek ne more preživeti, pa je bolje, da se razprodajo oz. naredijo večje.
A ti cankarjanstvo ven seka?

Vprašanje je sicer o kaki vrednosti je govora, vendar je zelo verjetno, da bo brat dobil celotno nepremičnino glede na njegov status.