dojenje uber alles
Zanimivo razmišljanje, tudi tole.
Če so vam vzroki pomembni, ali je torej mati, ki se odloči dojiti otroka predvsem zaradi tega, da ne bi porabila keša za aptamil (ali zaradi komoditete npr.), ravno tako slaba mati, kot tista, ki se odloči, da otroka ne bo dojila, da se ji ne povesijo joške? Ali pa je že to, da zgornja ženska želi dojiti dovolj in razlog ni pomemben, če se je odločila ZA? So torej razlogi pomembni samo takrat, ko je ženska proti?
Ravno v razlogu je fora – če niti noče poskusit zato, da se ji ne bodo povesila joške potem ja, ziher ima slabši “maternalni potencial”.[/quote]
No, to sem hotela vedeti. Hvala. Zakaj pa menite, da mati, ki noče dojiti , ne more imeti rada otroka, se z njim ukvarjati in vse ostalo? Ker ji joške veliko pomenijo? Saj to ne pomeni, da ji joške pomenijo več kot otrok, zaboga. Po vsej verjetnosti pomeni, da se ji dojenje ne zdi taka prednost za otroka pred mlečnimi mešanicami v takšni meri, da bi se ona morala odpovedati lepim joškam za vedno. Otrok ne bo zbolel, ne bo shiral, ne bo umrl, najbrž ne bo imel nobenih posledic. Ona pa jih bo (po njenem) imela.
Od kod vam torej mnenje, da je odrekanje dojenja nekaj tako groznega, da bi to otroku naredila le slaba mati?[/quote]
In je seveda bolje za otroka, da ga filaš z nekimi kemijskimi nadomestki materinega mleka. Super, a ne.
Si opazila, da si edina do sedaj, ki tako misliš? No, razen mene.:)[/quote]
ja, saj že, če je le to. ampak a je lahko le to?
če nekdo daje svojo lepoto (povešenost dojk) pred dojenčkovo korist (zdravje), potem se avtomatsko vprašam, kje vse (in kdaj vse) bo ta otrok še “zvisel”, ker bo mamina lepota (in verjetno še kaj) bolj pomembno od njegovih osnovnih potreb.
takih primerov, kot je opisanih zgoraj (odločitev le za ne-dojenje, sicer pa pride mama v celotnem paketu), je po mojem treba iskat s teleskopom, ne samo daljnogledom.
Si opazila, da si edina do sedaj, ki tako misliš? No, razen mene.:)[/quote]
Sem 🙂 Veš kaj, sem okoli sebe videla preveč nesrečnih mladih mamic, ker dojenje po bogu ni steklo. In namesto, da bi uživale v najnežnjejšem obdobju otroka, uživale v novi vlogi, so se razjedale z obremenjevanjem, da niso dobre mame, ker ne morejo dojiti.
Mislim, da bi lahko malce umirili tole psihozo glede dojenje, ker se je šlo predaleč.
Dojenje ne naredi dobre mame ! Dojenje ni znak dobre mame !
Ljubezen, ki se lahko zdravo manifestira na nešteto načinov, je znak dobre mame.
P.S. Aja, pa še tole moram dodat, dojenje je veliko, veliko bolj komot kot hranjenje z AM, zato ni prav posploševati, da so tiste, ki hranijo z AM bolj “na komot” (govorim izključno o aktu hranjenja, ne o razlogih, ki so pripeljali do tega).
Si opazila, da si edina do sedaj, ki tako misliš? No, razen mene.:)[/quote]
Sem 🙂 Veš kaj, sem okoli sebe videla preveč nesrečnih mladih mamic, ker dojenje po bogu ni steklo. In namesto, da bi uživale v najnežnjejšem obdobju otroka, uživale v novi vlogi, so se razjedale z obremenjevanjem, da niso dobre mame, ker ne morejo dojiti.
Mislim, da bi lahko malce umirili tole psihozo glede dojenje, ker se je šlo predaleč.
Dojenje ne naredi dobre mame ! Dojenje ni znak dobre mame !
Ljubezen, ki se lahko zdravo manifestira na nešteto načinov, je znak dobre mame.
P.S. Aja, pa še tole moram dodat, dojenje je veliko, veliko bolj komot kot hranjenje z AM, zato ni prav posploševati, da so tiste, ki hranijo z AM bolj “na komot” (govorim izključno o aktu hranjenja, ne o razlogih, ki so pripeljali do tega).[/quote]
Tukaj gre pa za tako ekstremne težave z logiko in argumetiranjem, da se moram oglasiti.
Poglej, draga “nipointvdojenju”, najprej si trdila
kar pomeni, da je razlog za nedojenje zate brezpredmeten, malo zatem pa kot primer navajaš:
torej v podkrepitev svojega mnenja navajaš primere mater, ki so očitno imele hude težave pri dojenju in bi torej imele upravičene razloge za nedojenje. Kako potem, je pomemben razlog ali ni pomeben razlog za nedojenje?
Nato praviš:
in seveda imaš tukaj težave z logiko – ne gre za to, da bi bil dojenje zadosten razlog za dejstvo, da je nekdo dobra mati, tega nihče ne trdi, samo dojenje ni dovolj, da bi bila mati dobra, ampak obratno – gre za to, da je nekdo slaba mati, če se brez razloga oz. zaradi sebičnih razlogov odloči za nedojenje.
In isto napako v logičnem razmišljanju takoj ponoviš:
Za veliki finale pa od preveč nesrečnih mladih mamic, ker dojenje po bogu ni steklo narediš še paradoksalni salto mortale, ko za argument uporabiš
Priporočam ti, da si v knjižnici sposodiš:
Thouless, Robert Henry: Prava in kriva pota mišljenja [Straight and crooked thinking. Prev Doris Debenjak.]
kjer so podrobno opisane finte in stranpoti tvojega sloga argumentiranja.
Zanimivo razmišljanje, tudi tole.
Če so vam vzroki pomembni, ali je torej mati, ki se odloči dojiti otroka predvsem zaradi tega, da ne bi porabila keša za aptamil (ali zaradi komoditete npr.), ravno tako slaba mati, kot tista, ki se odloči, da otroka ne bo dojila, da se ji ne povesijo joške? Ali pa je že to, da zgornja ženska želi dojiti dovolj in razlog ni pomemben, če se je odločila ZA? So torej razlogi pomembni samo takrat, ko je ženska proti?[/quote]
Frca, kaj hočeš?
Zanimivo razmišljanje, tudi tole.
Če so vam vzroki pomembni, ali je torej mati, ki se odloči dojiti otroka predvsem zaradi tega, da ne bi porabila keša za aptamil (ali zaradi komoditete npr.), ravno tako slaba mati, kot tista, ki se odloči, da otroka ne bo dojila, da se ji ne povesijo joške? Ali pa je že to, da zgornja ženska želi dojiti dovolj in razlog ni pomemben, če se je odločila ZA? So torej razlogi pomembni samo takrat, ko je ženska proti?[/quote]
Frca, kaj hočeš?[/quote]
:)) Hočem opreti debato o tem, ali je vzrok pomemben samo, če se mati odloči ne dojiti, ali je pomemben tudi, če se odloči dojiti. Ker tudi nekdo, ki se odloči dojiti otroka, se lahko za to odloči iz čisto NEmaterinskih razlogov.:)) Recimo razlog prišparati denar nima veze z otrokovim zdravjem, ne? Ampak očitno so nematerinski razlogi pomembni samo, če se odloči ne dojiti.
Jasneje?:)
Frca, kaj hočeš?[/quote]
:)) Hočem opreti debato o tem, ali je vzrok pomemben samo, če se mati odloči ne dojiti, ali je pomemben tudi, če se odloči dojiti. Ker tudi nekdo, ki se odloči dojiti otroka, se lahko za to odloči iz čisto NEmaterinskih razlogov.:)) Recimo razlog prišparati denar nima veze z otrokovim zdravjem, ne? Ampak očitno so nematerinski razlogi pomembni samo, če se odloči ne dojiti.
Jasneje?:)[/quote]
In kaj je zate debata? In še: kaj boš z njenimi doneski? Torej: kaj hočeš?
Ko enkrat presežeš svoje omejene poglede, da dojenje ni le hrana, ki nam napolni želodec, se ti odpre nov pogled na življenje.
Hrana je vir energije, vir življenja…Odsev do hrane je odsev tega, kako smo povezani z naravo, z zemljo….Z dojenjem se vzpostavlja pristen in intimen odnos med materjo in otrokom, ko otrok gleda mamo v oči čuti, da je del nje, da ga mama sprejema in ima rada.
Materino mleko je edina prava hrana za dojenčka in le ta hrana omogoča otroku najboljše možnosti, da se razvije v zdravega otroka.
Dokazano je, da so motnje hranjenja, posledica slabega odnosa med materjo in otrokom. Saj mati predstavlja otroku vir hrane in občutek, da je del okolja, ki ga sprejema…Če otrok nima občutka, da ga mati sprejema in ga ima rada, se bo ta občutek zavračanja odrazil na zavračanju hrane in s tem v otroku vzbudil odklonilen odnos do življenja.
Zato namenska odklonitev dojenja ne more biti izraz ljubezni, ampak lastnega občutka nesprejemanja in ta občutek se potem le prenaša na otroka, s katerim se bo kasneje otrok ubadal celo življenje.
To ni zavestna odločitev. Ampak posledica njenega načina doživljanja same sebe in občutka pripadnosti življenju.
to ne pomeni, da je slaba mati, ampak odsev tega, kako doživlja sebe.
Nobena plastična flaška ,ne more nadomestiti pristne bližine in občutka ljubezni med materjo in otrokom.
Vse to se dandanes zelo dobro odraža na našem načinu življenja in odnosu do soljudi.
To je ravno tako, kot če bi lahko vibrator zamenjal človeka. Zadovolji nas res…A nekaj manjka…Tista globina..občutek ljubezni……bližine….In takšni so naši odnosi….
Dojila sem samo en mesec, potem je mleko usahnilo. Glede na to, kakšne hude težave sem imela z dojenjem in posledično s psiho,: zavestno rečem – nikoli več dojenja, kljub histerični propagandi.
Pa še enega otroka zagotovo ne bom imela, moj EMŠO… Če bi ga pa, pred leti, ga zagotovo ne bi imela manj rada.
No, pa gremo lepo po vrsti.:)
.
To, da hrana ni le nekaj, kar napolni želodec, in posledično nam je čisto vseeno, kaj zbašemo vase, že dolgo vem. Tako da, prosim, ne spuščaj se v debato o tem, kaj meni osebno hrana pomeni in ali mi je pomembno, kaj moja družina je in kako pripravljamo hrano, ali ne. O tem sem že kar nekajkrat pisala in v tej temi ne mislim o tem govoriti. Tako kot materino mleko ne bi smela biti le hrana, s katero se otroka nabaše, da bo dal mir, ne bi to smela biti niti mlečna formula.
Od kod pa sklepaš, da mati, ki otroku daje flaško, ne more tega početi tako, da jo otrok gleda v oči in čuti, da ga sprejema in ima rada? In od kod ti misel, da ne more doječa mati komaj čakati, da mali že neha sesati in da končno zaspi? Zakaj nujno povezuješ sprejemanje in ljubezen samo z doječo materjo? Omejenost morda?
Obstajajo že raziskave, da zdravje otrok nima ničesar s tem, ali so dojeni ali ne. Kdo ve, kaj bodo še ugotovili čez nekaj let. Poleg tega vsak dan vidimo na stotine zalivančkov, ki so zdravi in čili.
O, madona! Tole pa že meji na rahli fanatizem in ustvarjanje kulta dojenja. A motnje hranjenja izvirajo iz tega, da je bil človek zalivanček v otroštvu? Sem prav razumela? Ali pa samo praviš, da otrok, ki nima občutka, da je ljubljen, ima kasneje težave, tudi tiste, ki se kažejo z motnjami hranjenja? Ker s tem zadnjim se seveda strinjam. Ampak kakšna, zaboga, povezava je med tem in med nedojenjem? Aja, če mati ne doji, otroka seveda ne mara.
Ja, seveda ne more biti izraz ljubezni, to sem do sedaj že poštekala. Zate je samo dojenje izraz ljubezni do otroka. Torej ženska, ki jo poznam in namensko ni dojila, seveda svoje hčerkice ne mara in je ne sprejema. Ji moram enkrat to povedati, da ne bo živela v iluziji. Zanimivo bi bilo videti, kako bi ti reagiral, če bi ti žena povedala, da otroka ne bo dojila. Hehehe.
To ni zavestna odločitev. Ampak posledica njenega načina doživljanja same sebe in občutka pripadnosti življenju.
to ne pomeni, da je slaba mati, ampak odsev tega, kako doživlja sebe.
Nobena plastična flaška ,ne more nadomestiti pristne bližine in občutka ljubezni med materjo in otrokom.
Vse to se dandanes zelo dobro odraža na našem načinu življenja in odnosu do soljudi.
To je ravno tako, kot če bi lahko vibrator zamenjal človeka. Zadovolji nas res…A nekaj manjka…Tista globina..občutek ljubezni……bližine….In takšni so naši odnosi….[/quote]
Zavestna odločitev je v tolikšni meri, kolikor si omejiš dotok mleka in zavestno daješ otroku flaško. Menda ne boš rekel, da to dela podzavestno?
Ampak okej, vem, kaj hočeš reči. Praviš, da je njena sicer zavestna odločitev posledica nekega manjka v življenju, ki ga pa ne zna ali noče racionalizirati. Ali ne?:)
Možno tudi, možno pa je seveda, da ne gre za manjko. Če se nekdo ob dojenju slabo počuti, je to seveda mogoče posledica neke travme iz otroštva, lahko pa je samo posledica tega, da ji sesanje in posledično draženje bradavice povzroča prenos občutkov na seksualno poželenje, tega pa ob otroku noče občutiti. In zato dojenje zavrača. Lahko gre samo za to, ker se ji je nekoč v mladosti, ko je videla v trgovskem centru dojiti neko žensko z razvlečeno, ogromno, grdo dojko, to vtisnilo v spomin in jo na podzavestni ravni še danes muči v tolikšni meri, da sama noče dojiti.:))
Tako da svoje visokoleteče floskule o “globini in občutku ljubezni”, ki naj bi po tvoje nujno prišel iz materinih dojk do dojenčka, lahko tudi nekam vtakneš. Ker seveda po moje nimaš prav.
Ampak vseeno hvala za prispevek. Cenim dobro debato.:)) Ane, Kleo?:)
Verjamem in sem pričakoval takšen odziv..A ravno tvoje pisanje in odnos, kažeta na to, da imam še kako prav.
Seveda tega ne boš priznala, ker izhajaš iz svojih izkušenj in tvoje resnice, ki pa se ne sklada z napisanim.
Ni pomembno to, kar jaz mislim in kdo je slab ali ne…Če v sebi nosiš ta občutek, ga boš našla vsepovsod..A se gre za zavestno odločitev…? Dvomim….
kva ste tečne s tem dojenjem, travmirate vsepovprek, že 3 tema v 2 dneh o tem, pa še naj kdo reče, da nekatere niste obsedene s tem. fora je samo v tem, da o včasih ISTO dojili kot sedaj (to si še posebej dobro preberite tiste ki mislite da se vam je treba klanjati ker dojite – niste ve izumile to!!!) le da se tega ni tako obešalo na velik zvon, ni se toliko govorilo o tem ker je to naravno in nič posebnega, niso tako na veliko propagirali po bolnišnicah (začuda je naša vrsta preživela kljub pomanjkanju vsega naštetega..) in medijih, pisali 1001 knjigo, članek itd. imeti otroka je bilo nekaj naravnega (in vse povezano z njim tudi – dojenje..) in ne nekaj oh in sploh kot sedaj – nekatere mlade mamice kot se kličete same pač opažam da so se odločile imeti otroka ker je to “in” in ker vse druge imajo (poslušam kolegico ko zlaga takšne skupaj). itak pa 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} žensk sploh ne ve zakaj je dojenje dobro za otroka in potem klamfajo razne idiotizme kot so npr.: tista mati ki ne doji otroka ni dobra mati. tiste razgledane ki imajo kaj pojma (in večji IQ od sobne temperature) ne bi nikoli izjavile kaj podobnega. ampak one se imajo vseeno za nekaj več. čeprav je njen odgovor zakaj pa ona doji otroka: zato ker vse druge/zato ker je moderno/zato ker se mi NE LJUBI pripravljati flašk. ja vse to je tudi že slišano na lastna ušesa. in tista mati ki izjavi da doji otroka zato ker se ji ne ljubi pripravljati flašk je zame 1000x slabša kot tista ki ne doji in mora redno požirati vprašanja in idiotizme od nekaterih prepotentnih žensk.
Sem 🙂 Veš kaj, sem okoli sebe videla preveč nesrečnih mladih mamic, ker dojenje po bogu ni steklo. In namesto, da bi uživale v najnežnjejšem obdobju otroka, uživale v novi vlogi, so se razjedale z obremenjevanjem, da niso dobre mame, ker ne morejo dojiti.
Mislim, da bi lahko malce umirili tole psihozo glede dojenje, ker se je šlo predaleč.
Dojenje ne naredi dobre mame ! Dojenje ni znak dobre mame !
Ljubezen, ki se lahko zdravo manifestira na nešteto načinov, je znak dobre mame.
P.S. Aja, pa še tole moram dodat, dojenje je veliko, veliko bolj komot kot hranjenje z AM, zato ni prav posploševati, da so tiste, ki hranijo z AM bolj “na komot” (govorim izključno o aktu hranjenja, ne o razlogih, ki so pripeljali do tega).[/quote]
Tukaj gre pa za tako ekstremne težave z logiko in argumetiranjem, da se moram oglasiti.
Poglej, draga “nipointvdojenju”, najprej si trdila
kar pomeni, da je razlog za nedojenje zate brezpredmeten, malo zatem pa kot primer navajaš:
torej v podkrepitev svojega mnenja navajaš primere mater, ki so očitno imele hude težave pri dojenju in bi torej imele upravičene razloge za nedojenje. Kako potem, je pomemben razlog ali ni pomeben razlog za nedojenje?
Nato praviš:
in seveda imaš tukaj težave z logiko – ne gre za to, da bi bil dojenje zadosten razlog za dejstvo, da je nekdo dobra mati, tega nihče ne trdi, samo dojenje ni dovolj, da bi bila mati dobra, ampak obratno – gre za to, da je nekdo slaba mati, če se brez razloga oz. zaradi sebičnih razlogov odloči za nedojenje.
In isto napako v logičnem razmišljanju takoj ponoviš:
Za veliki finale pa od preveč nesrečnih mladih mamic, ker dojenje po bogu ni steklo narediš še paradoksalni salto mortale, ko za argument uporabiš
Priporočam ti, da si v knjižnici sposodiš:
Thouless, Robert Henry: Prava in kriva pota mišljenja [Straight and crooked thinking. Prev Doris Debenjak.]
kjer so podrobno opisane finte in stranpoti tvojega sloga argumentiranja.[/quote]
Priznam,da sem imela kar težave se prebit čez vse tole 🙂 In se strinjam, da iz mojega skopega pisanja lahko razbereš določene kotradiktornosti.
Ampak v pojasnilo naj poskusim takole:
Ko sem rekla, da je razlog nedojenja brezpredmeten, potem pa navajala primer mamic s težavami pri dojenju: mislila sem, da bi vse vse mamice lahko v fazi težav odločile, da ne bodo dojile, pa se niso in se je potem laktacija vzpostavila. Kar načeloma pomeni, da ni bilo upravičenega razloga za nedojenje – ker je zlaufalo. Ampak, ker so zaradi psihoze dojenja kot znaka dobre mame vztrajale, niso tako uživale v prvem obdobju življenja otroka, kot bi, če bi selahko “mirne vesti” odločile “ne bom se več matrala, dala bom AM in uživala v otroku in materinstvu”. Ja, strinjam se, da bi bila taka odločitev posledica okoliščin in ne avtonomne odločitve PRED nastopom težav,ampak v duhu debate mislim, da je dobro izpostavit tudi, da se morda ni potrebne “na mrtvo” matrat, da dojenje zlaufa, če si s tem odžreš ves užitek pri materinstvu. In točno tega pojava je v Sloveniji OGROMNO, več kot odločitev, da ne ženska ne bo dojila še pred rojstvom otroka. In, če bi glede dojenja veljala neka zdravorazumskost, ne pa stereotip, da brez krvavih bradavic in uspešne laktacije ženska ni dobra mama, bi bilo precejšnjemu odstotku novopečenih mamic veliko lažje.
Kar se tiče tega, da dojenje ne naredi dobre mame – točno vem, zakaj sem zadeva tako formulirala (in ne obratno, kot si ti zapisala). V Sloveniji je taka fama glede dojenja, kot da je to res edini, zveličavni način in dokaz dobre mame. Torej, če dojiš, SI dobra mama. To je dovolj za pozitivno oceno. Če dojiš, pa se sicer bolj malo ukvarjaš z otrokom (da ne bi šla v kake ekstreme), si še vedno dobra mama. Razumeš? Se pa strinjam s teboj, da obstaja fama, da če ne dojiš si avtomatsko slaba mama.
Torej dojenje sproducira avtomatsko oznako “dobra mama”, tako kot nedojenje sproducira oznako “slaba mama”. Vem, da gre v tej debati bolj za povezavo “nedojenje-slaba mama”, ampak želela sem poudarit, da je to posledica pranja možganov na podlagi povezave “dojenje-dobra mama”.
Kar se pa tiče mojega saltomortale (hvala, nikoli mi ga ni uspelo narediti:-) – to sem želela samo dodati, ker je glavni argument tistih, ki obsojajo mame, ki so otroka zavestno dale “na flašo”, da so komot. In sem želela poudarit, da je ta način vse prej kot komot.
Zdaj sem se še jaz razpisala, morda ne zato, da direktno odgovorim tebi, ampak da še dodatno pojasnim, zakaj nikoli nisem in ne bom obsojala mam, ki ne dojijo. Me ne zanima zakaj ne, pravzaprav sploh ne sprašujem (k vragu, na koncu je to precej intimna zadeva).
Sicer pa hvala za nasvet glede knjige, bom poskusila priti do nje.
“Saj to ne pomeni, da ji joške pomenijo več kot otrok, zaboga. Po vsej verjetnosti pomeni, da se ji dojenje ne zdi taka prednost za otroka pred mlečnimi mešanicami v takšni meri, da bi se ona morala odpovedati lepim joškam za vedno.”
Do sem sem brala, nato se mi je pa začelo bruhat 🙁
A ja, d aji joške ne pomenijo več kot otrok?? A reeeees???? Zakaj je pa pol dala prednost joškom in ne otroku?
Kaj se komu zdi in kaj je dokazano, sta dve zelo različni stvari. Meni se lahko zdi, da je 3letnik lahko ves dan sam doma, vsak s pospravljenim podstrešjem pa ve in je hkrati dokazano, da je to skrajno neodgovorno in smrtno nevarno početje. Amapk saj se meni zdi,d aje prav – torej lahko to počnem, vsaj po tvoje.
Moja izkušnja: svojega prvega otroka nisme mogla dojiti zaradi hudih zapletov po porodu. Prvič zbolel pri 5 tednih, bil do 1. leta 7 x hospitaliziran, zdaj je sicer že najstnik, pa še vedno faše ama čisto vsak klinac, ki kje razsaja in ne samo, da ga faše, preboli ga v najtežji možni obliki. Med drugim je norice preboleval na infekcijski, vsega skupaj je bil 13 dni not. Druga dva otroka sta bila oba dojena, eden od njiju rojen 11 tednov prezgodaj, ekstremno rizičen otrok zaradi kupa zapletov, spisek njegovih diagnoz obsega pol strani A4 formata, zapovedano smo imeli strogo izolacijo – ma kakšna izolacija, če ti je starejši otrok non stop bolan!!! Žal je ob rojstvu drugega otroka prvi začel obiskovati 1. razred in nibilo teroije, da ga obdržimo doma. Kljub infektom, ki jih je prvček nosil domov mlajši, nedonošen otrok ni ene same bolezni pobral od njega, še sama sem večkrat zbolela, ampak dete, ki se je sicer dojilo ko zmešano, ni fasalo popolnoma ničesar. Ko je starejši fasal norice, sem se cele 3 tedne inkubacijske dobe tresla, ker so mi na inf. rekli, da gorje, če jih pokasira tamali, kar jih pa skoraj zagotovo bo, saj sta bila non stop skupaj, preden je ta večji dobil izpuščaj – pa jih ni. Enako je s tretjim. Dojen, do danes, do 2,5 let bolan natanko 1 x in to celih 24 ur, kljub temu, da najstarejši stalno vlači domov vse žive infekte, ki jih pokasirava celo midva z možem. Če to ni dovoljšen razlog za malo manj lepe joške, potem je res totalno brez veze karkoli komurkoli razlagat. Saj preživi se tudi od vode in kruha, pa zanimivo, nihče ne izbere te opcije, vsi raje kak zrezek pa kako pico, rižotko, solatko itd zraven pomlatimo – zakaj, pa saj se preživi brez tega? Preživi se tudi brez avta, brez TVja, brez interneta, pa vsak, ki samo pomilsi na tako varianto velja za freaka, čudaka. Tko da ne bi jaz o tem, da se na flaši preživi – sveda se in hvala bogu, da je ta možnost za vse, ki iz zdravstvenih razlogov ne morejo dojit. Sicer pa je zame freak in čudak vsaka mama, ki se zavestno, iz ljubega egoizma in narcisoidnosti odloči, da ne bo dojila. Prav veliko ji za dobrobit lastnega otroka ni, če mu ne privošči tega, kar je od pamtiveka za človeške mladiče samoumevno in naravno in ka rpomeni precejšnjo korist za otroka. Danes je pač vse instant, vse na izi, brez truda, brez napora, free, kar z novorojenčkom nikakor ne gre skupaj. Veliko bolje za take ljudi IN njihove otroke je, da jih nimajo.
Da joške nekomu pomenijo več kot otrok, pomeni, da bi se odpovedali otroku zato, da obdržimo lepe joške. Kdo pa piše o tem, da bi se kdorkoli hotel odpovedati otroku samo zato, da bi imel lepe joške? A sploh dojamete kaj pomeni, če rečete, da ti nekaj pomeni več kot nekaj drugega? V tem primeru bi ženski lepe joške pomenile več kot dojenje, ne pa več kot otrok. In že spet: popolno enačenje dojenja z ljubeznijo do otroka. A uspete dojeti, da se ženska, ki se odreka dojenju, ne odreka nujno tudi ljubezni do otroka? Ne, saj vem, da ne. Ker potem bi morali sprejeti, da ne razmišljajo vsi na tak način s takimi povezavami kot vi.
Ne morem, ne morem, da ne bi.
Najprej, s tem ko sem postala mama, nisem nehala biti ženska. In kot ženska sem rada urejena, postavna, seksi,… Dve ločeni vlogi, vendar imata obe vpliv ena na drugo. Ker sem mama, mi kronično primanjkuje časa za “ženske zadeve” – kozmetičarko, frizerko, ja tudi za partnerja včasih. In, ker sem ženska, moram včasih otroka dati varuški, babici, da grem do kozmetičarke ali s partnerjem za 2 dni na crkljanje v toplice.
Moram in želim. In nimam nobene slabe vesti, ker vem, da ne bi bila srečna, če bi ena vloga zbrisala vse ostalo.
In nekatere ženske to dojamejo že pred rojstvom, nekatere po rojstvu, nekatere nikoli.
Tule govorimo o tistih, ki to dojamejo pred rojstvom, kot pomembno komponento svoje ženskosti jemljejo tudi izgled svojih dojk in zato ne želijo dojiti (nekaterim so bolj kot dojke pomembne nekatere druge zadeve, vsaka ženska po svoje definira ženskost). Ne bom se spuščala v razpravo in dokazovanja o koristnosti materinega mleka, ampak izjave, da otroku s tem, ko mu odvzameš materino mleko, narediš nepopravljivo zdravstveno (in kaj si že vem kakšno škodo), so pretirane. Otroku narediš najveš škode z manjkom ljubezni in nepravilno vzgojo. Pika.
Zame je narcisoidno in egoistično to, da iz otroka narediš čustvenega invalida.
In še, najbolje mi je, ko začnejo z lastnimi primeri…vse znanke, ki jih imam (in glede na moja leta jih ni malo) imajo enako bolne otroke, ne glede na pristonost ali odsotnost dojenja. Tvoj primer draga “pro-dojenje” je le ena plat. Če ti meniš, da je dojenje razlog, da so tvoji dojeni otroci zdravi, potem se tega lepo sama drži, ne posplošuj pa tega ne vse otroke in na vse mame. Predvsem pa ne predalčkaj mam po dojenju.
ZAKAJ SE IMENUJE DOJENČEK : ZATO KER SE DOJI!!!
UPORABITE ZDRAVO KMEČKO PAMET ČE JO IMATE PA VAM BO JASNO DA SE DOJENČEK MORA DOJIT ČE NE BI SE IMENOVAL DRUGAČE
ENE STE HUJŠE OD ŽIVALI KRAVA NE RAZMIŠLJA DA NE BI DOJILA TELIČKA IN DA SE JI BO VIME POVESILO SAMO GLUPE SEBIČNE ŽENSKE O TEM MOZGAJO
TAKIM JE TREBA OTROKA VZET KER TO NI NOBENA MAMA TO JE MAČEHA
No, moja izkušnja je popolnoma drugačna. dva dojena en nedojen. Ta nedojen – zadnji otrok, ki je dobil vse možne viruse od prvih dveh, ki sta kljub dojenosti eno leto in pol bila ves čas bolna, vedno zdrav, do sedaj, ko ima 7 let, imel enkrat letno lažji prehlad in nič drugega. Ne vročine, ne antibiotikov, nič. Ali naj na podlagi svojih izkušenj torej sklenem, da je dojenje strup za otroka? Po mojih izkušnjah bi morala četrtega otroka izključno hraniti na flaško.
kako ene naredite cele študije samo na vaši lastni izkušnji, res krasno in predvsem merodajno.