Fovš sem takim brez otrok

Prideta znanca na obisk – bila sva tam in tam, videla to in to. Kaj pa mi? Treba gledat da ne bomo zamudili časa hranjenja, da bo otrok previt, ponoči vstajanje itd. Kot kakšen zombi brez svojega življenja. Ja res sem jim fovš….

Glej, iz prve roke, tudi to no minilo. In to kmalu. Prvo leto, dve je res naporno, ampak tudi obilje veselja.

Verjemi, da cez leto, dve ne bos obcutila nobene fovsije. Ko bos videla, koliko zabave, veselja in dogodivscin bos dozivela s svojimi otroki, ne bos zamenjala za nic na svetu.

Malo se potrpite.

Ko so otroci majhni, je lepo in obenem malo težko.Sama sem bila stara 24 let, ko sem imela prvega otroka.Jaz sem uživala v materinstvu in za vsako mamo , ki v tem ne uživa, mi je žal.Ker ni prave povezanosti med mamo in otrokom.Ta čas tako hitro mine in nikoli več se ne vrne.Otrok pa se ne čuti dovolj sprejetega in za vedno ima posledice.Za letanje okoli bo še vedno čas.

Ne skrbi, ko bo ta prvi iz plenic, lahko narediš drugega, da  bo spet pleničkanje in pucanje dreka.

Pa potem bo vrečanje, trmarjenje, tuljenje. Potem bo šola in ker današnji otroci niso spobni narediti pet korakov peš, bo treba vsak dan froce vozit sem in tja. Ker se ne znajo več sami zamotiti, igrati, športati, jih bo treba voziti na tisoč in eno dejavnost. Pa potem bodo hoteli imeti točno tak mobitel kot sošolec pa tak računalnik pa hlače… v glavnem keš bo šel zanje. Gotov si za naslednjih 20, 30 let. Odvisno koliko otrok boš še naredil.

Hitro mine, prehitro 🙁 Moji punci sta 16 in 15 in nočeta nikamor več z mano in možem, tako da večinoma sama hodiva na izlete, športava, veliko časa imava zase. Saj je luštno, ampak ju tudi pogrešava. Ko sta bili majhni, sva včasih razmišljala podobno kot ti, ko je bilo kdaj res naporno, zdaj bi šla pa kar nazaj 🙂

Ce se malo organiziras in veliko manj kompliciras, lahko tudi z dojenckom marsikaj dozivis in vidis.

“ne skrbi bo“,

“ker se ne znajo več sami igrat in zamotit”

Kaj a misliš, da je kaj v vodi, da so zdaj taki?

Ne vi jih vzgojite tako❗

Včasih v Jugoslaviji in po njej v 90ih, ko se je še čutil duh Jugoslavije so se otroci in najstniki cel dan zunaj igrali in družili, da so starši imeli cel dan mir. Da bi pa meni dali takrat še lasten televizor in računalnik v mojo sobo bi bil pa itak vedno pred TV-jem saj so takrat na televiziji vrteli mnogo bolj zanimive oddaje, serije in filme kot danes. Sem pa tja bi tudi bral.

Starši imajo celo leto mir. Pa še na TVju si se ogromno več naučil, kot skupaj z starši.

Nimam otrok, nisem jih mogla imet in v bistvu mi ni žal.

Je pa tako, da imam zahtevnega in vcasih zelo nadleznega psa, ki si vsak trenutek želi ljubezni in pozornosti. Ampak za nic na svetu se ji ne odpovem in nikoli ne bi drugače. Tako pac je, obveznost, omejitve, minusi, ampak ogromno plusov in radi se imamo. Isto bi bilo z otrokom. Moj bi bil in brezpogojno bi ga sprejela z vso ljubeznijo.

Khm verjetno tudi ta dva prideta na vrsto za met otroke in tle maš ti malo prednosti. Dojenčki rabijo pozornost, otroci še hočejo pozornost, najstniki pa že hočejo biti bolj zase večji so bolj zase so…

Tud jst sm v zadnjih 11 včasih pomisnla kok bi blo fajn če bi bla sama pa bova pomoje kmalu takrat mi bo pa dolgcajt. Mi je blo pa pri 3 otroku, ko sem točno vedela kaj me čaka (kar se dojenčkov tiče) včasih kar malo groza, ko sem pomisnla na planičke, voziček, mleko no zej bo stara 4 leta najmlajša in pogrešam buci buci pa voziček včasih 😀 no  brisanje ritke pa menjvanja planičk ter seveda lakote sredi noči pa ne pogrešam 😉

Se pa, da marsikam it če ne kompliciraš pa včasih je treba malo stavri prilagoditi…. sam se da

Pa ne morš primerjat tvojega cucka z dejanskim otrokom, alo! 🤣🤣🤣

Otroka daj v posvojitev, nihče si ne zasluži slabega starša, naj ga posvoji nekdo, ki ga bo imel rad.

To je tako, kot če se zmisliš imeti ribe, potem pa tuliš, kaj ti je treba akvarija. Naj ima otrok dostojno življenje – s teboj dvomim, da ga bo imel. In če nisi 12letna mamica/očka, potem si F-ing vedela KAJ JE IMETI OTROKA.

Ja LAHKO, KER JE OBOJE ODLOČITEV!

KAJ JE MATI MARIJA BREZMADEŽNO SPOČELA? ali sta samo dva goniča se natepavala brez kondoma?

OTROK SI ZASLUŽI VAREN DOM.

_ https://forum.over.net/zavidam-ljudem-brez-otrok-22801851/

Malo prepozno je za jamrat, se ti ne zdi? Ampak boš vedel za drugič.

Zivljenje brez otrok je manj zahtevno.
lahko je bolj zabavno, vec dozivis n skrbis zase. Otroci znajo biti zelo nehvalezni, sitni in sebicni. Pa veliko stanejo.

sicer pa imam otroke, da ne bo nesporazuma.

Otrok te rabi dobrih 10 let, ostalih 60 let si frej. Menda lahko potrpiš ta kratek delček življenja in se prilagodiš bitju, ki si ga spravila na svet.

Saj je fino. Pride 1. otrok, pride 2. otrok, pride 3. otrok, potem pride 1. vnuk, pa 2. vnuk, pa potem 4.otrok, pa 3. vnuk…

Tako je pri nas.

Vem, da je provokacija, a ko sem lih tuki, ena do dna duše iskrena: sama sva nekaj let tako uživala, da povedat ne morem. Videla pol sveta, si kupila kar sva hotela. Potem otroka in nekaj let mir s tem. Zdaj spet haramo z njima. Sicer manj luksuzno, kot prej, a vseeno.

Če zdaj pomislim za nazaj vsakokrat pridem do enega samega zaključka: življenje brez otrok je bedno. Zame.

Jaz sem pa fovš tistim, ki niso osamljeni in imajo partnerko in otroke. Jaz te sreče verjetno ne bom imel.

Imam otroke, imam vnuke. Ja, imeti otroke je lepo, dajejo ti smisel življenja, je pa tudi naporno, posebej, ko so majhni, ko ne spijo ponoči, ko so bolni, sitni…Z vnuki je lepše, ker jih nimaš noč in dan ob sebi, pač pa občasno in za veselje.

Da pa bi bila celo življenje brez otrok, vedno sama, mislim, da bi se hitro naveličala.

Sicer pa – vsak po svoje.

Uff pol bo šele trpel. Z otroki je dela do smrti.

Sreča imeti partnerko, to je zate sreča? Veš lahko je tudi nesreča, kaj če se ločiš pa te baba terja za preživnino? Bodi vesel, da si samski, lahko počneš kar te je volja.

Najhujše je, da se primerjamo z drugimi. Ona dva imata izlet, ti imaš otroka. Kaj če sta onadva tebi fouš za otroka, kaj če jih ne moreta imeti? Ne veš.  Jaz imam tri četrti na poti, in nikoli nisem gledala na druge. S prvo smo bili že pri dveh mescih na morju,  z drugo v kengurujčku obiskovali Slovenske jame.  Vse se, če ne kompliciraš.  Poglej malo z drugega zornega kota.

Vsako poletje se enako ponavlja, stotine tem odpro in štepajo post za postom, suhe veje dobesedno trga na koščke, ne vedo kam bi s sabo. Takle mamo, kaj češ, ko so pa”na višji ravni”.☝😁

Vprašam te, kaj bi bilo, če bi bil tvoj otrok neozdravljivo bolan, imel prirojene napake? Že osnovno ukvarjanje z dojenčkom ti je odveč. Z rojstvom otroka se vse spremeni. Tudi pri nas se je. To bil lahko vedela že prej, če uporabiš malo pameti. Zakaj se odločiš za življenjski korak, ki mu nisi kos? Otrok si zasluži varen, topel in ljubeč dom. Eno te prosim: drugič uporabljaj zaščito. Hvala!