»GHOSTING« – block, ignore, delete in zame ne obstajaš več!
Ni najbolj logično. Egotrip načeloma ne škodi. Ti daje dober, evforičen občutek, maksimalno samozavest, izredno visoko, celo rahlo arogantno mnenje o samem sebi, sposobnost gledati zviška na druge ljudi. No, problem je v tem, da je to kot droga, godi, se navleč tega, ampak v resnici so to samo občutki lažne superiornosti.
Drugače pa jaz načeloma nimam takšnih odnosov z ljudmi. Sem bolj tiste sorte, da vedno poskušam stvari razčistit, ne napadam, poskušam razumeti tudi najbolj problematične ljudi. Ja konflikte rešujem sproti, jih ne ignoriram in ne čakam, da se nakopičijo.
[/quote]
Kaj pa če naletiš na osebo, ki je ravno nasprotje tvojega zapisa? Določene stvari toleriraš, misliš, da se jim kos, ampak enim osebam res ni mar, dejansko jim ni mar, pa če se daš na pol in si za njih dober samo toliko časa kolikor je dolg tvoj rok “trajanja”.
Tukaj se enostavno ne morem strinjati, da ni razloga. Predstavljaj si, da imaš opravka s precej manipulativno osebo, ki vsako stvar obrne sebi v prid in kar je še najbolj pomembno njen odnos do same resnice je zelo oportunističen. Je ne briga kakšna je resnica, temveč samo v kolikšni meri je uporabna. Težko je sobivati s tako osebo, ker ji enostavno s pogovorom ne prideš blizu, sploh ker živi v enem solipsističnem svetu. Takim oseba še na pamet ne pride, da bi se iskreno opravičili, kaj šele, da bi obžalovali svoja dejanja.
Tako, da je najbolje narediti obvoz, ker če ne te živega izsesajo, potem pa zavržejo (ha in potem oni naredijo doorslam).
[/quote]
to ti zdaj očitno vlečeš ven iz neke svoje osebne izkušnje. nekega problematičnega odnosa z določeno osebo. In očitno tudi konflikta, kjer je bila krivda na strnai te osebe, orpavičila pa ni bilo. Ok, potegneš črto in greš. Lahko bi to sicer napovedal, ampak če sta s to osebo imela neko sporno situacijo, potem je tej osebi vsaj približno lahko jasno, zakaj je prišlo do tega, da jo ignoriraš, sploh če drug drugemu ali pa ona tebi najeda celo večnost. No, problem z ghostingom pa je, da pogosto pride od nikjer, brez konfliktov, kar naenkrat nekdo izgine. To je pa vseeno malce drugačna situacija.
Tukaj se enostavno ne morem strinjati, da ni razloga. Predstavljaj si, da imaš opravka s precej manipulativno osebo, ki vsako stvar obrne sebi v prid in kar je še najbolj pomembno njen odnos do same resnice je zelo oportunističen. Je ne briga kakšna je resnica, temveč samo v kolikšni meri je uporabna. Težko je sobivati s tako osebo, ker ji enostavno s pogovorom ne prideš blizu, sploh ker živi v enem solipsističnem svetu. Takim oseba še na pamet ne pride, da bi se iskreno opravičili, kaj šele, da bi obžalovali svoja dejanja.
Tako, da je najbolje narediti obvoz, ker če ne te živega izsesajo, potem pa zavržejo (ha in potem oni naredijo doorslam).
[/quote]
Ojej..zal mi je, da poznaš take osebe. Ampak tudi v tem primeru beg ni rešitev. Se je treba soočiti in povedati. Evo ziv primer,da se nekdo lahko spremeni sem jaz. Tako trmaste in grobe osebe z besedami ni nikjer več, pa so me opozorili moji najbližji in ko sem dojela, da nismo vsi enaki, nekateri so bolj občutljivi in jih to prizadene, sem počasi a vztrajno začela delati na sebi in se spremenila. Realno za 75{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Tudi kadar grem čez mejo, sedaj opazim, prej nisem. Morda se tej manipulatorji niti ne zavedajo kaj počnejo ali pa to vi vidite iz vašega zornega kota, njihova resnica je pa drugacna.. En normalen pogovor bi na marsikatero vprašanje dal vsaj boljši vpogled. Ko pa izrazis čustva in poveš česa ne maraš, imajo možnost popraviti ~ če želijo. Če ne, se to navede kot razlog in se poslovi. Moje razmišljanje.
to ti zdaj očitno vlečeš ven iz neke svoje osebne izkušnje. nekega problematičnega odnosa z določeno osebo. In očitno tudi konflikta, kjer je bila krivda na strnai te osebe, orpavičila pa ni bilo. Ok, potegneš črto in greš. Lahko bi to sicer napovedal, ampak če sta s to osebo imela neko sporno situacijo, potem je tej osebi vsaj približno lahko jasno, zakaj je prišlo do tega, da jo ignoriraš, sploh če drug drugemu ali pa ona tebi najeda celo večnost. No, problem z ghostingom pa je, da pogosto pride od nikjer, brez konfliktov, kar naenkrat nekdo izgine. To je pa vseeno malce drugačna situacija.
[/quote]
Mislim, da vsi ven vlečemo svoje osebne izkušnje 🙂
Mislim, da vsi ven vlečemo svoje osebne izkušnje 🙂
[/quote]
Do neke mere res. Hočem pa samo reči, da tvoj primer, tudi če si nekoga ghostal, ni ravno klasičen. sploh če si se pred tem poskušal pogovarjati, pa ni šlo.
Drugače sem pa tudi jaz še vedno za to, da se ljudje, ko in če se le da, poskušajo pogovoriti o stvareh, ki jih težijo. Danes se veliko pogovarjajo samo na TV Slovenija, kjer je vedno več pogovornih oddaj, povsod drugje pa vedno manj, tudi v okviru družine. 🙂
Če pogovor z določeno osebo ni možen, pač ni. Ni lepo, da kar greš, ampak če je to res oseba, ki ji je v resnici vseeno zate in te ima samo dokler te rabi, potem je tvoj odhod ne more ne presenetiti ne prizadeti. Gre bolj za to, kdo bo šel prvi. Obstaja pa tudi možnost, da ji ni vseeno…
Ojej..zal mi je, da poznaš take osebe. Ampak tudi v tem primeru beg ni rešitev. Se je treba soočiti in povedati. Evo ziv primer,da se nekdo lahko spremeni sem jaz. Tako trmaste in grobe osebe z besedami ni nikjer več, pa so me opozorili moji najbližji in ko sem dojela, da nismo vsi enaki, nekateri so bolj občutljivi in jih to prizadene, sem počasi a vztrajno začela delati na sebi in se spremenila. Realno za 75{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Tudi kadar grem čez mejo, sedaj opazim, prej nisem. Morda se tej manipulatorji niti ne zavedajo kaj počnejo ali pa to vi vidite iz vašega zornega kota, njihova resnica je pa drugacna.. En normalen pogovor bi na marsikatero vprašanje dal vsaj boljši vpogled. Ko pa izrazis čustva in poveš česa ne maraš, imajo možnost popraviti ~ če želijo. Če ne, se to navede kot razlog in se poslovi. Moje razmišljanje.
[/quote]
Prava objektivna resnica se izgubi, ker vsi po svoje prevajamo stvari.
Razmišljam v smer, da je vse skupaj en tak obrambni mehanizem. V preteklost je tako osebno nekdo od bližnjih ranil in posledično poruši sistem zaupanja in potem te vzorce avtomatično prepoznava pri drugih; morda je lahko samo majhen {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} sorodnosti, pa je dovolj, da se vklopi obramba nazaj. In potem pobeg.
Problem je, da ko se enkrat poruši zaupanje, tukaj sklepam iz sebe, je dotično zelo težko popraviti, povrniti nazaj v prvotno stanje.
Do neke mere res. Hočem pa samo reči, da tvoj primer, tudi če si nekoga ghostal, ni ravno klasičen. sploh če si se pred tem poskušal pogovarjati, pa ni šlo.
Drugače sem pa tudi jaz še vedno za to, da se ljudje, ko in če se le da, poskušajo pogovoriti o stvareh, ki jih težijo. Danes se veliko pogovarjajo samo na TV Slovenija, kjer je vedno več pogovornih oddaj, povsod drugje pa vedno manj, tudi v okviru družine. 🙂
Če pogovor z določeno osebo ni možen, pač ni. Ni lepo, da kar greš, ampak če je to res oseba, ki ji je v resnici vseeno zate in te ima samo dokler te rabi, potem je tvoj odhod ne more ne presenetiti ne prizadeti. Gre bolj za to, kdo bo šel prvi. Obstaja pa tudi možnost, da ji ni vseeno…
[/quote]
Enim se enostavno ne moreš umakniti drugače, če ne te povlečejo na njihovo toksično raven. Pa eni so tako nesigurni vase, da si že samo pobudo za pogovor prevedejo kot osebni napad na njih. Jaz si tudi drugače prizadevam, da če pride do konflikta, da se vsedeš za mizo in pogovoriš, ampak eni ne vem niso dovolj zreli za kaj takega.
Ojej..zal mi je, da poznaš take osebe. Ampak tudi v tem primeru beg ni rešitev. Se je treba soočiti in povedati. Evo ziv primer,da se nekdo lahko spremeni sem jaz. Tako trmaste in grobe osebe z besedami ni nikjer več, pa so me opozorili moji najbližji in ko sem dojela, da nismo vsi enaki, nekateri so bolj občutljivi in jih to prizadene, sem počasi a vztrajno začela delati na sebi in se spremenila. Realno za 75{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Tudi kadar grem čez mejo, sedaj opazim, prej nisem. Morda se tej manipulatorji niti ne zavedajo kaj počnejo ali pa to vi vidite iz vašega zornega kota, njihova resnica je pa drugacna.. En normalen pogovor bi na marsikatero vprašanje dal vsaj boljši vpogled. Ko pa izrazis čustva in poveš česa ne maraš, imajo možnost popraviti ~ če želijo. Če ne, se to navede kot razlog in se poslovi. Moje razmišljanje.
[/quote]
Je pa tudi bolj redko srečati ljudi, ki so sposobni takšne introspekcije kakor si jo ti opisala. 🙂
Prava objektivna resnica se izgubi, ker vsi po svoje prevajamo stvari.
Razmišljam v smer, da je vse skupaj en tak obrambni mehanizem. V preteklost je tako osebno nekdo od bližnjih ranil in posledično poruši sistem zaupanja in potem te vzorce avtomatično prepoznava pri drugih; morda je lahko samo majhen {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} sorodnosti, pa je dovolj, da se vklopi obramba nazaj. In potem pobeg.
Problem je, da ko se enkrat poruši zaupanje, tukaj sklepam iz sebe, je dotično zelo težko popraviti, povrniti nazaj v prvotno stanje.
[/quote]
Nič ni ireverzibilno razen smrti. Takrat se pa res ne da več. Do takrat.. Z majhnimi koraki se daleč pride 😉 ni pa nič lahko, ampak je vredno truda. Tako krpanje skrhanih odnosov, kot delo na sebi. Tudi obrambne mehanizme se da prelisičiti v višje dobro. Ko sem se bolje spoznala, sem ugotovila da me je strah zaupati in se prepustiti, saj sem vse čutila zelo globoko in me je že kakšna nesramnost kot je ghostanje prizadela in ohromila za dlje časa. Prav sovražila sem ta del sebe, ki toooliko čuti in trpi,kaksno prekletstvo! Po xy prebranih knjigah, razmišljanju, neprespanih nočeh in pisanju o tem pa ugotavljam, da je to največji dar, ki sem ga lahko dobila.. Saj jaz tudi toliko močneje ljubim in se smejim, radostim.. Meni malenkosti veliko pomenijo v življenju in vse opazim in se znam radostiti. Zato mi je toliko lažje skozi življenje, kljub vsem oviram in preizkušnjam na poti. Samo strahu pred bolečino sem se morala znebiti! Za tisto, kar je vredno imeti se vedno splača potruditi in dobri, prijateljski odnosi so na moji lestvici ena najpomembnejših stvari v življenju.
Če sem pošten se nekega mehkega ghostinga poslužujem celo življenje. Sicer ljudi ne režem na silo iz življenja oz. da bi jih ignoriral. Ampak zaradi določenih okoliščin druženja in kolegialnost zamrejo. Za tem ni nobenih zamer, saj če se s starimi kolegi vidim se še vedno ustavimo podebatiramo tudi kakšen pir lahko vmes pade.
Moja filozofija je da se z ljudmi družimo zaradi podobnih/enakih interesov. Ko se dovolj spremenimo in interesi postanejo različni se tudi kolegialnost skrha.
Ja, se je že večkrat zgodilo. Obojestransko. Tako pač to je v virtualnem svetu, se ne sekiram več. Pred leti sem se, ko kakšen dopisovalec naenkrat ni pisal več, sedaj mi je vseeno, ga zablokiram, izbrišem in gremo dalje. Tudi jaz komu neham pisat, ker ne najdeva več skupne teme ali pride do velikega razhajanja mnenj. Včasih tudi po srečanju v živo pač nimaš drugega kot prekiniti stike, ker eni postanejo vsiljivi. Sicer v večini primerov nazaj odpišem in se potem užalijo in oni prekinejo stike (kar mi je še najbolj všeč).
Tudi od poznanih, s katerimi smo se družili, so se eni potegnili v svoj svet, prekinili stike ali se oglasijo le še za rojstni dan. Včasih me je tudi to prizadelo, v glavi so se mi porajala vprašanja “zakaj?”, morila jim s tem nikoli nisem. Sem jih pustila pri miru. Sedaj mi je vseeno, če se to zgodi, že imajo svoje razloge. Pri sebi vem, da imam čisto vest in to je najbolj pomembno.
Kako je pri tebi?
[/quote]
Se mi je zgodilo. In boli. In trenutno sem v fazi, da še iščem krivdo pri sebi ne pri drugih. Žal. Kaj drugega niti nima smisla pisat. Verjamem, da čas prinese odgovor in pozabo. Pa tudi to, da to še zdaleč ni najhujša stvar, ki me je doletela v življenju, tako da ni panike. Pač rabim svoj čas, da to dam skozi. Živim se vse zgodi. 🙂
Se mi je zgodilo. In boli. In trenutno sem v fazi, da še iščem krivdo pri sebi ne pri drugih. Žal. Kaj drugega niti nima smisla pisat. Verjamem, da čas prinese odgovor in pozabo. Pa tudi to, da to še zdaleč ni najhujša stvar, ki me je doletela v življenju, tako da ni panike. Pač rabim svoj čas, da to dam skozi. Živim se vse zgodi. 🙂
[/quote]
Si moški ali ženska?
Tako kot je napisal Excell.
Se mi je pa že pri dveh zgodilo, da noben moj odgovor ni zalegel in je bil potreben popolni odklop iz moje strani: blokiranje v telefonu …šele po tem je bil mir.
Eni se včasih enostavno ne sprijaznijo z razlago. Ali pa ne želijo videti, da zadeva že dlje časa ne klapa, ko pa sledi block je pa panika. Pa dejansko ni kar naenkrat, ampak se je nabiralo in nabralo. Ni samo druga stran kriva.
Nič ni ireverzibilno razen smrti. Takrat se pa res ne da več. Do takrat.. Z majhnimi koraki se daleč pride 😉 ni pa nič lahko, ampak je vredno truda. Tako krpanje skrhanih odnosov, kot delo na sebi. Tudi obrambne mehanizme se da prelisičiti v višje dobro. Ko sem se bolje spoznala, sem ugotovila da me je strah zaupati in se prepustiti, saj sem vse čutila zelo globoko in me je že kakšna nesramnost kot je ghostanje prizadela in ohromila za dlje časa. Prav sovražila sem ta del sebe, ki toooliko čuti in trpi,kaksno prekletstvo! Po xy prebranih knjigah, razmišljanju, neprespanih nočeh in pisanju o tem pa ugotavljam, da je to največji dar, ki sem ga lahko dobila.. Saj jaz tudi toliko močneje ljubim in se smejim, radostim.. Meni malenkosti veliko pomenijo v življenju in vse opazim in se znam radostiti. Zato mi je toliko lažje skozi življenje, kljub vsem oviram in preizkušnjam na poti. Samo strahu pred bolečino sem se morala znebiti! Za tisto, kar je vredno imeti se vedno splača potruditi in dobri, prijateljski odnosi so na moji lestvici ena najpomembnejših stvari v življenju.
[/quote]
Mm zgleda, da posedujeva par sorodnih si lastnosti, tako, da razumem zapisano. Samo ta strah pred bolečino ter omejena zmožnost zaupanja, ni nekaj kar se kar tako vrže čez ramena. Vsaj jaz ta trenutek nimam te stopnje zrelosti. Ker vedno, ko spustiš to obrambo, pred od nekje ena oseba, ki to brez sramu izkoristi. Tako, da distanca je čisto primerna tukaj. Raje se distancirati kot pa žrtvovati otroško naivnost 🙂 pa se iti neke igre. Ljudje so pokvarjeni. Ma me prav briga, če izpadem otročje ali pa nezrelo.
hehe, ko ti pa katera tole reče, takoj veš, da je full of shit.
lažeš tudi nikoli, a ne?
[/quote]
Povem tako kot je pri meni.
Vsakdo lahko za sebe govori, kaj se v njemu dogaja, če pa je ob tem iskren pa je le od vsakega posameznika odgovornost. Jaz za tuje besede in dejanja nisem odgovorna.
Tako da ja- vedno povem, kako je pri meni, človeku ki to mora vedet.