groza me je že ob misli da bi se zaljubila
ko lepljivi prsti odnesejo moralo, 24.07.2021 ob 17:07
božeBožee, 24.07.2021 ob 17:03
ko lepljivi prsti odnesejo moralo, 24.07.2021 ob 16:54
mimimimi33246, 24.07.2021 ob 16:47
Resnica boli.
Ne sodim nikomur. Sama si si ga izbrala, nisem ti ga jaz. Upam da čimprej poštimaš svoje zavoženo življenje. Srečno.
Ne, nisem si ga jaz izbrala – on je mene načrtno in zalezovalsko hotel imeti in dobiti – meni ga ni bilo treba, sem pa naivno iz zaljubljeno kot mlada “padla na njegove lepe manišulativne besede. Sociopati za vsako ceno eli priti do zastavljenega cilja – z nasmeškom in masko na obrazu. Zdaj pa zapri prednja vrata.
Torej, PADLA SI na njegove fore. Nisem ti jaz kriva. Čao!
jaz sem srečna, da sem se ga rešila. Ti si pa najebala, podgurka glupa 😛
Sem Štajerka. Ops. Spet si falila mimo, kot pri svojem moškem v 15 letih.
Desperadodajka, 24.07.2021 ob 16:45
“Daj povej kako se inteligentne zaljubijo inteligentno? Svašta. Pa sem prebrala že marsikaj tu gor. :)))”
Budalam je zastonj kaj razlagat. Inteligentni ljudje se ravnajo po premisleku, idiote vas pa nagoni vlečejo skozi idiotsko življenje.
Agree.👍👍
Spostovani, ker je forum anonimen, bi vas nekaj vprasala.
Je bivsi partner dosti starejsi od vas? Po kolikem casu se je pricel obnasati tako (da ste RES vedeli v sebi, da ni problem v vas) ? Pa se (to vpr. mi gre tezko z jezika :)), koliko ste stari sedaj?
Hvala za odpis. Ce ne zelite, tudi razumem…
Vse dobro – kar vi osebno razumete pod to – vam zelim!
za avtorico, 25.07.2021 ob 21:42
Spostovani, ker je forum anonimen, bi vas nekaj vprasala.
Je bivsi partner dosti starejsi od vas? Po kolikem casu se je pricel obnasati tako (da ste RES vedeli v sebi, da ni problem v vas) ? Pa se (to vpr. mi gre tezko z jezika :)), koliko ste stari sedaj?
Hvala za odpis. Ce ne zelite, tudi razumem…
Vse dobro – kar vi osebno razumete pod to – vam zelim!
S bivšim sva istih let (45). Bili so “signali” že po nekaj mesecih, pa sem vse v fazi zaljubljenosti ignorirala. Mene je vodila ljubezen, njega drugi nameni. Žal iz določenih razlogov (izsiljevanje, grožnje) nisem uspela zveze zaključit, ko je po nekaj letih(6) dokončno pokazal svoj pravi zlobni obraz. Potlačila sem svoj ego, prezrla vse njegove podlosti ter dala vse od sebe, da sem držala družino skupaj in omogočila otrokom harmonično in varno otroštvo. Za to mi ni žal, ker če bi se takrat ločila, ne bi mogla otrokom nuditi varnosti, ko bi bili pri njem v skrbništvu, tako pa sem ga vsaj lahko imela na tem področju pod nadzorom. Po 20ih letih veze me je skoraj prepričal, da sem jaz nora. Če bi še vztrajala kakšno leto z njim, me ne bi rabil več prepričevat, ker bi se mi res odpeljalo od vseh njegovih “hudičevskih del”.
Hvala za lepe želje!
uživam, 24.07.2021 ob 13:24
Sem že nekaj časa samska. Za mano je dolgoletna zakonska zveza in težek razhod. Bila sem žrtev narcisa in manipulatorja.
Potrebovala sem veliko časa, vztrajnosti in poguma, da sem se rešila uničojočega odnosa. Dolgo sem okrevala materialno, telesno in psihično.
Končno sem prispela do želenega cilja. V svoji nepopolnosti se počutim popolno, umirjeno, zdravo, zadovoljno in srečno. Lahko bi rekla, da je vse na svojem mestu tako kot mora biti in točno tukaj sem kjer želim biti.
Ko pomislim na preteklo vezo in na to, da sem globoko ljubila in bila predana, dobila pa sem kasneje v letih vrnjeno z izdajo, izkoriščanjem, izsiljevanjem, zaničevanjem, ponižanjem, v glavnem vse najslabše kar je možno od psihičnega do fizičnega nasilja. Vem, da niso vsi moški takšni in ne mečem vseh v isti koš. Sem žal pred leti pač izbrala to kar sem takrat potrebovala ali želela, kdo bi vedel.
Imam veliko moških prijateljev in tudi služba mi omogoča spoznavanje prijetnih moških. Nekateri bi želeli biti tudi kaj več v mojem življenju, mene pa je že groza ob sami misli, da bi se zaljubila v katerega, da bi začetno vzhičenje in zaljubljenost spet prerasla v grdo igro v kateri bi potegnila takratko z razsutim srcem. Predvsem pa ne želim nekoga v življenju, da bi mi porušil težko prigarano udobje katerega uživam zdaj. Seveda bo kdo rekel, da je potrebno v življenju sprejemati izzive, poskusiti znova, ampak jaz ne želim na tem področju nič več spremeniti, niti izzivati, ker ne čutim potrebe po tem, da bi z nekom delila življenje, ki bi lahko bilo še bolj čudovito kot je zdaj ali pa spet katastrofa. Iz takšnih težkih preteklih vez bi naj zrastli v modre, previdnejše ljudi, samo kaj ko srce ne izbira koga bo ljubilo in takrat ponavadi razum odpove. Še kdo tako?
Nisi edina, ki tako čuti. Ko se podre dolgoletna zveza in to na grd način je potrebno kar nekaj časa, da se sestaviš in začneš novo zvezo. Predvsem ni nič narobe če tako čutiš. To pomeni, da še nisi v celoti pozabila in bi lahko svojo negativno izkušnjo ponesla v novo vezo oz bi mogoče lahko ponovila zgodbo.
Veza z manipulatorjem, narcisom itd je lahko uničujoča. Sploh razhod s tako osebo ne prinese nič dobrega in posledice so lahko kar težke za psiho. Tisti, ki tega ni okusil ne ve in ne more razumeti. Še tisti, ki smo doživeli težko dojamemo kaj točno se je zgodilo in kaj vse smo prenašali. In vedno se sprašujemo “ZAKAJ?”.
Tako da, s tabo ni nič narobe. Ko boš pripravljena boš spet začutila to kar sedaj manjka. In glede na zapisano se mi zdi, da si ubrala pravo pot. Vsekakor bolje daljše okrevanje in temeljito “čiščenje”, kot pa zaljubljanje levo in desno.
Avtorica, razumem vas. Sicer na začetku povem, da ste si najbrž izbrali napačen forum za deljenje vaše izkušnje (kar ste nedvomno ugotovili z branjem določenih komentarjev pod vašo objavo). A vseeno, dobili ste tudi nekaj objektivnih komentarjev.
Za seboj imam podobno izkušnjo, celo dve, v katerih tudi sam nikakor nisem bil brez napak. Je pa po moje bistvo v delu vašega zapisa in tudi komentarju uporabnika foruma, da v življenje privlačimo tisto, kar v danem trenutku potrebujemo. Od nas je potem odvisno, kaj bomo dovolili in kje bomo potegnili črto in drugič naredili drugače.
In da, večino tega se na razumskem nivoju ne da odpraviti. Zase bi rekel, da sem nekje na sredi tega “dela” na sebi. Odpravil sem toksične odnose, ostalo pa je nezaupanje v ljudi in predvsem netolerantnost do neumnosti. S tem pa zaenkrat odbijam tudi določene ljudi, ki se tega ne zaslužijo.
Če želite reči še kakšno besedo več na to temo napišite mail, vas kontaktiram in odgovorim.
Vse dobro vam želim.
Sem ugotovila, da sem temo oddala v napačen forum. Oddala sem ga tukaj kot starš in sklepam, da so vsi tukaj gor starši in prav žalosti me misel, da nekdo ki tukaj gor anonimno izliva svoj žolč, vzgaja otroke. Sprašujem se v kaj in kako bodo odrasli ti otroci, kako čustveno poškodovani se bodo soočali z življenjskimi lekcijami.
V življenju privlačimo tisto kar potrebujemo ali kar oddajamo-se strinjam. Okrog sebe imam prijetne ljudi. Torej verjetno tudi zato, ker sama oddajam takšno energijo in zato, da se ponovno vzpostavi ravnovesje za vse moje pretekle žalostne dni. Seveda nihče ni toliko “prijeten”, da bi čutila potrebo ali željo, da ga povabim v svoje intimno življenje. Pa to me sploh ne skrbi, ker uživam tukaj in zdaj in bom srečna, če tako ostane tudi v prihodnosti.
Tudi jaz sklepam, da sem opravila s toksičnimi odnosi, razumljivo, da je ostalo nezaupanje-delam na tem. Sicer pa kdo je popoln, nihče, tako, da si dovolim malo negotovosti iz previdnosti, pa verjetno v podzavesti tudi deluje obrambni mehanizem.
Hvala za lepe želje, vse dobro tudi Vam!
Že.dva…pisi za kakšno kavico, na [email protected] lepo bodi
Mene pa moti, da nekateri vsakemu, ki prizna, da je bil v življenju kdaj naiven in da je nasedel pretkani manipulativni osebi, takoj pokroviteljsko in pametnjaško očitajo, da je bil pač bedak in da bi lahko bil pametnejši. Ampak naivnost je, žal, že od nekdaj del človeške izkušnje, tako kot še marsikaj drugega, in verjetno bo tako tudi vedno v prihodnje. Največkrat je povezana z mladostjo oziroma s pomanjkanjem izkušenj na določenem področju, lahko tudi na področju partnerstva oz. medčloveških odnosov. Tega se ni treba sramovati. Glede na to, kako hierarhična je človeška družba in kako nekateri ves čas prežijo na to, da bi si druge podredili in jih izkoristili, je za pričakovati, da bodo vedno obstajale tudi naivne žrtve takšnih ljudi. Dobro je, da se taki tega enkrat zavejo in osvobodijo. In če to priznajo v zapisu, kakršnega je objavila avtorica izvornega posta, ni s tem nič narobe. Lahko odpre oči še komu drugemu in mu pomaga, da se reši iz podobnih spon.
No name, 25.07.2021 ob 22:42
Nisi edina, ki tako čuti. Ko se podre dolgoletna zveza in to na grd način je potrebno kar nekaj časa, da se sestaviš in začneš novo zvezo. Predvsem ni nič narobe če tako čutiš. To pomeni, da še nisi v celoti pozabila in bi lahko svojo negativno izkušnjo ponesla v novo vezo oz bi mogoče lahko ponovila zgodbo.
Veza z manipulatorjem, narcisom itd je lahko uničujoča. Sploh razhod s tako osebo ne prinese nič dobrega in posledice so lahko kar težke za psiho. Tisti, ki tega ni okusil ne ve in ne more razumeti. Še tisti, ki smo doživeli težko dojamemo kaj točno se je zgodilo in kaj vse smo prenašali. In vedno se sprašujemo “ZAKAJ?”.
Tako da, s tabo ni nič narobe. Ko boš pripravljena boš spet začutila to kar sedaj manjka. In glede na zapisano se mi zdi, da si ubrala pravo pot. Vsekakor bolje daljše okrevanje in temeljito “čiščenje”, kot pa zaljubljanje levo in desno.
Bo kar držalo. V preteklosti sem velikokrat slišala “pozabi”. Jaz nočem pozabiti svoje preteklosti, izkušenj , lekcij, ker prav na podlagi tega sedaj drugače -bolj zrelo in realno gledam na stvari in sprejemam odločitve. Dolgo sem bila jezna nase, da sem si dovolila se tako zaplesti in dolgo sem potrebovala, da sem si oprostila ter sprejela dejstvo, da preteklosti ne morem spremeniti, lahko pa se potrudim za lepšo sedanjost in prihodnost, kar mi je tudi uspelo.
Res, da sem v tej zvezi na silo izgubila oz.potlačila sebe,samo nikoli nihče ni mogel zlomiti mojega duha.
Vsem, ki ste kdaj to preživeli, pa polagam na srce , naj bo še človek tako oh in sploh. Naj vam bo prvo opozorilo, če ima otroke in ti nočejo stikov z njim, da se je potem za vprašat v komu je problem. Pa vredno je prabrat kakšno knjigo na to temo.
Kot bi jaz napisala ta post …
Si tip ženske, ki se v zvezi zelo preda, gre v globino, ki globoko ljubi in resnično verjame v pristen odnos do konca svojih dni.
Potem pa pride izkušnja, ki je grenkejša kot pelin in prinese toliko bolečine, da jo človek komaj predela in gre naprej. Ko je stvar po letih zapečatena, je resnično srečen, tudi brez partnerja, čeprav nekaj v tebi vsake toliko zazna željo, da bi bilo lepo imeti nekoga ob sebi.
Moški pridejo in nekako ne z ačutiš tistega pravega. Mogoče se celo s kom dobiš na zmenku, dveh, se predaš strasti do neke mere, ampak veš, da … je treba biti previden. Prav je tako.
Zaščititi je potrebno svojo nežno, občutljivo, ljubečo notranjost, ki hrepeni po ljubezni, ampak po resnično iskreni, zdravi ljubezni. Ampak najprej mora ozdraviti srce. Dati je treba času čas. Se poglobiti vase, predvsem pa iskreno odpustiti sebi in njemu, bivšemu.
Pri spoznavanju moških poslušaj razum in srce, beri med vrsticami. Še tako zviti ljudje, se relativno hitro odkrijejo. Pri takšnih naredi oster, hiter rez.
Prišel bo. Ja, po vsej verjetnosti vaju bo povezovala enake čustvene rane z drugačnimi obrambnimi mehanizmi, ampak pomembno je, da je iskren, pošten, odgovoren, zrel moški s pravimi vrednotami, ki se poklopijo s tvojimi. Pojdita zelo počasi, on, pravi, bo počakal. Veliko se pogovarjajta, spodbujaj globoke pogovore takoj od začetka in gradita povezan, tesen odnos. Več poslušaj kot govori, spoštuj ga. Ne pristajaj na manj kot veš, da si zaslužiš.
Srečno!
Pozdravljena,
tudi sama s podobno izkušnjo. Me kar stisne, če pomislim na to, da bi zdaj bila v resni zvezi. Je pa ljubezen čudovit občutek in verjamem, da bom še ljubila. Kar me pomiri je to da zdaj vem da lahko kadarkoli izstopim, grem naprej sama, če občutek ne bo dober. Predlagam, da slediš svojim občutkom in srcu, temu kar tebi prinaša mir.
Srečno