Zavoženo vzgojo bo na koncu naprtila tebi, na vrhu ti je nekdo dobro napisal po alinejah.

S stare veze ima hči in midva imava še enga otroka. Sem oče in očim da se bo razumelo. Podrobno pisal nebom ker sigurno kdo poznan bere.

Zadnje mesece sem že večkrat pomislil na selitev ali da jo nekak spravim v dom. Hudo je, res hudo. Žali me, primerja z očetom in govori, v čem vse je on boljši, ker ve da je ne bom udaril, niti nikoli je nisem. Uboga me nič, ker nisem njen oče. Probal sem ignorirat ampak počne stvari, ko mi dvignejo pokrov. S partnerko sva že dala vse čez in je zelo postavljena na njeno stran, brani jo in zagovarja s vsemi štirimi. Vedno mi pove isto štorijo kako je oče bil boljši v vsemu in vedno treba it tja, kam bi šla ona, ker ji je bilo tam lepo z očetom.

Ne gre se, da bi pogrešala očeta, zajebava me z obnašanjem. Recimo stil oblačenja in še bolj zadnje čase njeni izhodi. Po okolici sem že slišal govoriti, da je ku..a, da se vlači s starejšimi in jo veselo fjakajo na zadnjih sedežih avtov, kriv sem pa jaz, ker je ne znam vzgajat in s tem meče slabo luč na celo družino. Mama-partnerka ji vse verjame in umrla bi zanjo, imata ta prav mama-hči odnos, niti približno ni enaka kot do najine. Za njo vse naredi, meni pa mala ne pusti zraven ali mi in me zaj.ebe. Za najino vse naredim jaz in redko partnerka. Če bi partnerka izbirala, bi najino in mene vrgla v ogenj in pol še sebe, samo da njenemu angelu ne bi bilo hudo. Z bivšim stikov nima in ne vzame je niti na dva tedna. Izgleda ima oprane možgane, pere jih pa partnerka, ker jo tolaži, da je deloven človek in nikoli nima časa. Če je res nevem, verjetno ni in je noče vzet z drugih razlogov.

Cel april mi je še posebej skakala po glavi in sem prišel do točke, da lahk mirno napišem, ne maram je, iz srca tega otroka ne maram in ne sam da je ne maram, nočem je več blizu. Samo čakam, kdaj bo povedala za nepričakovano nosečnost. Partnerka jo bo sigurno podprla in verjetno bo še vesela.

Vleče me nazaj domov, v 4×4 sobico in mir. Otroka mi je jasno da ne bom dobil več kot na dva tedna in plačeval bom preživnino. Mama in oče me podpirata, sem tud na nek način izgorel. Zmešan ne, izgorel. Bral sem o čustvenih vampirjih in dejansko začel verjet v to sra.nje. Ta otrok me sovraži, zajebava, v vsemu sem slab in izžema vso življenje iz mene. Posvečam se še samo najini, z njo ne morem več, poslal bi jo v dom, zavod pa nimam besede.
Sam sebi dajem zadnjo možnost, čisto zadnjo, zaradi svoje hčere, ne zaradi nje. Probal bi še kaj drugega, ker ignor ne deluje, me je prebrala. Dret se ne upam, ker bom postal nasilnež in izgubil vse. Bo zaigrala jok, strah in klicala mamo, v šoli bo šla do socialnih delavk, vse že vem. Partnerke preobrnil ne bom za nič, rit in srajca sta. V šahu sem, pa me malo zanima ker več glav več ve, kako naj pod prioriteto rešim sebe in svojega otroka? Partnerka-mama mi je pomembna za otrokom, ta otrok mi ne pomeni nič več.

Nikoli me ni preveč odobravala, je pa tipala zmeraj več do kam lahko gre. Meje sem ji postavil sam jih je ignorirala in čakala kakšne bodo posledice. Vedela je, da bom govoril z mamo in da ji bo odnašala rit. Zadrl sem se samo enkrat in videl kam pelje. Mamo-partnerko uboga vse. V šoli je tako-tako, z ocenami spodnja sredina. Uči se nič. Na govorilno uro pokliče mama, jaz nisem njen oče mi pravi, samo pravi oče bo usmerjal njen potek življenja in misli, da se bo pravi oče en dan kar vrnil. Mislim da sem dost napisal da lahk razberete.

Pa dajte no, forumaši glupi! A ne vidite, da je zgodbica izmišljena!

Nekdo naj bi se sekiral, ker se ne njegova hči vlačuga naokoli??? Potem oa njemu “očitajo”, da je ne zna vzgajat??? Njena mati je pa “polno na njeni strani”???

Dajte no, nekdo si ga je samo vrgel na roke, pišoč tole zgodbice! Ve pa takoj zapopadle, hjooj!