Huda anksioznost
Ali mi lahko kdo pove ce sem že res na hudi sttopnji anksioznosti ker sem sprva imela samo obvladljive panične napade ki pa so zdaj postali vedno hujši.
Začela sem dobivati tudi gumijaste noge oziroma se mi majejo tla pod nogami mišično napetost ki se po več ur ne sprosti. Ne jemljem se zdravil bi jih morala začeti?ali bo minilo samo od sebe ?
Uradno je meja takole: če te ovira pri normalnem vsakodnevnem življenju, potem je to motnja. Stopnja, kako zelo te ovira in koliko časa, pa ti pove, kako zelo huda je ta motnja. Tako lahko sama približno oceniš. Če se ti to dogaja vztrajno že dalj časa, potem zelo težko, da bo minilo samo od sebe.
Če potrebuješ pomoč, sta go-to možnosti kognitivno-vedenjska terapija (in ne kakšna psihonalaiza ipd.) in antidepresivi (ki se imenu navkljub niti približno ne uporabljajo samo za depresijo), po raziskavah je učinkovitost obeh metod približno enaka, najučinkovitejša pa je kombinacija obojega.
No, ob mojem nasvetu bodo sovražniki psihiatrije verjetno znoreli, imam pa prakso s tem, ker imam hudo anksioznost. Če se zelo slabo počutiš, lahko tudi kontaktiraš nujno psihiatrično pomoč (v Ljubljani je na Polikliniki). Se bolj spoznajo na to, kakšno terapijo potrebuješ,kot splošni zdravnik – izogibaj se pomirjeval (razen seveda Persena in drugih zeliščnih stvari). Bolje je, da ti dajo bodisi antidepresive in/ali antipsihotike (v nižjem odmerku, primejo pa takoj, antidepresivi pa šele čez nekaj časa ponavadi). Oboje lahko veliko lažje opustiš kot pomirjevala, ki povzročajo odvisnost.
Za začetek pa poskusi z Baldrimedom in dolgim sprehodom v naravi. Hoja zelo pomaga. Potem pa poglej kak star film z dušo.
Zelo lep odgovor uporabnika “kratko in jedernato”.
Tudi pomirjevala niso nek bav-bav, če je njihova uporaba omejena (za prebrodit krajše obdobje oz. po potrebi ob res hudih napadih).
Veliko pa pomaga tudi misel in zavedanje, da v tem nisi sama. Ogromno ljude se s podobnimi težavami srečuje in bije bitko vsak dan.
Hvala za odgovore
Odpisujem nazaj po spet pojavljenem napadu
Skratka je vidim da je že zelo hudo saj tudi ko se vlezem v posteljo se mi zdi da se pogrezam vanjo 😒😒
Želi sem hotela Da bi šlo brez tablet pa. Vidim da nebo
Se lahko povem nekaj? Zelo me je strah teh tablet najbolj se bojim Da bom po njih dobila še večje napade tesnobe ali pa s e celo kako psihozo tega se bojim.
Najraje bi se ubila in resla vsega 😒
Pa drugače nisem depresivna samo ti napadi me bodo pokoncali
Ojoj, bila sem v tvoji koži in je bilo res grozno, trajalo je kar nekaj časa – mi je bilo tudi za umret, ne bi šla v podrobnosti, ampak verjemi, res vem, kaj je huda anksioznost. Niti antidepresivi niti antipsihotiki v primernih odmerkih mi še nikoli niso poslabšali stanje – vendar pa antipsihotiki (ki jih uporabljajo tudi za anksioznost) primejo prej kot antidepresivi. Pomirjevala pa kolikor vem jemlješ samo krajši čas – sama jih nisem iz strahu pred odvisnostjo, ampak ne vem, mogoče sem pretiravala in bi bila prej ok, če bi jih.
Jaz sem bila pred časom glede anksioznosti dobesedno na dnu, uničena – ampak sem si opomogla in sem zdaj čisto v redu. Nisem pa mogla ne spat, ne jest, ne biti pri miru.
Glede samomora drži eno staro reklo – da je trajna rešitev začasnih težav. Prepričana sem, da te lahko psihiater pozdravi in pomiri – samo ne še ga bat in ne imej predsodkov glede zdravil. In nenazadnje – še zmeraj jih lahko nehaš jemat ali ti jih zamenjajo z drugimi.